A sm napisala včeraj, da je bilo vroče... no ni blo... dosegl smo rekord in jest verjetno svoj maksimum, ki ga lahko preživim... 49 stopinj... ko ne veš več a bi se ustavu, al bi se pelu 200 na uro... Definitivno junij ni primeren čas za obisk Maroka z motorjem, no če mene kdo vpraša tud za peš ne...
Sej pa je v 100ih metrih zgodil totalen preobrat... megla pred očmi... in spet peščeni vihar... ok nič hujšga, enga smo preživel bomo pa še enga... ampak cel žur, shladil se je v trenutku na 32 stopinj... a veš tist k te pr tridesetih zazebe... no to!
Naredil smo tudi prvi korak k samostojnosti... šli po svoje... pa tudi če samo zadnjih 200km... ampak jutri je nov dan... vse se lahko še spremeni 😜
Ampak tole... tole se pa ne sme ne pozabt ne izgubit ampak ovekovečit za vedno...
Naš Jožko... cel Maroko že posluša kako s svojo vožnjo zavira skupino, da je prepočasen... Ampak, kdo je zdej prepočasn, edini od skupine ma papir, da je prletu na radar in drastično prekoračil hitrost 😂
In naš Mare, ko je končno našel bajkerja v sebi... Ko gre še zvečer v mesto v bajkerski jakni...
-V-
Ni komentarjev:
Objavite komentar