Po medvedovih stopinjah...

-V-

Dragi moj David... Počivaj V Miru...

-V-

Grajska večerja...

Simpatičen grajski ambient...

...in še bolj simpatičen grajski sluga, ki je cel večer lepo skrbel za nas...


...tako nam je najprej opral roke...


...nato smo okronali kralja Klemena in kraljico Metko...



...in pojedina se lahko začne...


...mljask, mljask, mljask... seveda smo jedli z rokami... kot pravi grajščaki...
...ta bela oprava pa je namenjena brisanju mastnih rok v svoj poln trebušček...


Metka in Klemen, hvala še enkrat...

...zvesta podložnica Vesna...

Nekaj utrinkov iz pohoda po Pavletovi spominski poti...

Ginko...


...trganje listkov v spomin na Pavleta Kozjeka...


...cerkev Marijinega rojstva...



Pavletova domačija...


...najlepša na pohodu... v ozadju domačija...


...s čajem, borovničkami, sladkarijami in sadjem so nas pogostili Pavletovi sorodniki...


Sv. Lovrenc... Pohograjska Gora...


...Blagajev volčin...


Sv. Uršula v daljavi...

-V-

Bijele Stijene - Gorski Kotar

Gorski Kotar, področje za katerega vsi vemo, saj smo se preko Delnic pogosto vozili na morje, pa vendar, kdo ga pozna, če se je le peljal mimo. Tudi mi smo se peljali skozi Kočevje, Brod na Kolpi, delnice do vasi Tuk, od tam pa še 11 km makadamske ceste v osrčje gozdov.

Ob cesti na zaraščajoči planoti opazimo nenavadne skalne skulpture, ki so jih postavili v spomin borcem med drugo svetovno vojno. Preko planote po dvometrski snežni odeji in snežnem metežu so se prebijali v svobodo in drug za drugim omagali in ostali za večno tam. Le skalne skulpture so neme priče minulega časa.

Bele in Samarske stene štejejo kot edinstven geomorfološki fenomen Krasa. Rezervata Bele in Samarske stene, katerih višina je 1335m oz. 1294m, odlikuje prečudovita pokrajina. Kamnite grmade, visoke tudi preko 50m, so s svojo neverjetno obliko podobne stolpom, piramidam, kupolam in obeliskom, razdvajajo pa jih številne razjede in razpoke.

Tudi z gorami se je potrebno rokovati...


V prvi mini planinski postojanki... bivaku...






...in ko gre zares...


...je fajn imet nekoga ki ve zakaj se gre...

...moja malenkost...

...in še ostala klapa...

-V-

1. pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka

Se bo zgodil:

18. oktobra 2009 ob 10h izpred Osnovne Šole Polhov Gradec

Spominska sveta maša bo na Setnici v cerkvi sv.Uršule ob 13h

Pohod se bo pričel pri osnovi šoli Polhov Gradec, ter nadaljeval skozi Polhograjsko graščino, v Mačkov graben, mimo Pavletove domačije, do Jelovčnika. Nad Jelovčnikom zavije pot desno pod Grmado in po lovski poti do sv.Uršule na Setnici.

Več informacij: Stane Dvanajščak, 041 514 397

Vse kar ste želeli vedeti o njih, pa niste nikoli vprašali...

DOLGO PRIČAKOVANA PONOVITEV PREDSTAVE

Ponedeljek, 19 Oktober 2009 20h
CANKARJEV DOM, Linhartova dvorana

Nekateri ste že siti teh vabil. Drugi ste ga dobili prvič. Nekateri boste prišli sami. Drugi boste povabili celo soseko. Nekateri veste že vse o njih. Drugim se ne sanja kdo so in kaj bodo na odru počeli. V nekaj pa so prepričani - ko boste odšli iz dvorane boste bogatejši za zgodbe, smeh, jok in vse tisto, kar vam bodo znova podarili. Samo tebi. In tebi. In tebi. Vsi mi za vse vas.

So moji prijatelji in veliko zgodb smo doživeli skupaj...






-V-

Sem se odločila, da bom objadrala svet...

Nisem preveč razmišljala, ker lahko boli...


In se na koncu odločila...

-V-

Sexy testenince z orehi in baziliko...

-V-

Nanos 1262m...

Naša volja je v naših glavah... tako tudi naše razpoloženje...

...in kljub enotedenskim obljubam vremenarjev, da bo dež, nevihte, plohe... in še moji preljubi migreni... sem se odločila da grem... v višave...

Nanos 1262 m... je visoka kraška planota v gorski pregraji, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja. Je 12km dolga in 6km široka kraška planota s strmo odrezanim robom, imenovanim Pleša.

On the way to the Top...

NASA center na vrhu Nanosa...


...so me skor vesoljčki odpelal...

Še vedno izgleda en boljših štrudlov...


In tudi je...


... in ko smo že ravno tukaj...
...še Grmada (pa ne Polhograjska) v ozadju pa NASAcenter na Nanosu...

-V-

Vandrouček na dopustu... Gardsko jezero...

Gardsko jezero, je največje jezero v Italiji in je ledeniškega nastanka. Nahaja se v severni Italiji, približno na polovici med Benetkami in Milanom...

Za en teden sem se preselila v čudovito mestece ob Gardskem jezeru, Riva del Garda... pa verjetno bi se lahko za vedno... kljub vročini...

Riva del Garda se nahaja v severo-zahodnem kotu Gardskega jezera na 70m.n.v. obdana z visokimi gorami...


Naša rezidenca...
Iz centra je bila oddaljnea kak kilometer, kar je bilo super, saj je bila obdana z oljčnimi nasadi ter vinogradi in je s tem vsaj za stopinjo ohladilo ozračje...

Luksuz... ni nam bilo hudega...

Dopustovanje tukaj pa je primerno tako za lenarjenje, kot za ekstremne športnike... na Rivo greš pokazat svojo super novo srajčko od Armanija... kolesarske poti so super urejene od poti ob jezeru, do ekstremnih hribolazcev... tudi peš se da povzpeti na kak hrib... Arco, je še posebej znan po plezalnih stenah in super založenih alpinističnih trgovinah... v Torbole pa zavijejo surferji... Kite-rji, pa se bolje počutijo bolj na jugu, kjer so večji valovi...

Trento...


Če kdo ne ve... takole se prakira kolo...


Izlet v Malcesine z ladjo in kolesi...


Castello Scaligero...


Hmmm... kam pa je ušla nevesta...


Upsss... dovolj ga bo...

Mestece Limone...


...kjer rastejo Limone...


...kam pa zdej...


...ooo look it's a church...


Takole pa sva pomagala pri večerji...
...mmmm...
...palačinke, nutela in banane...


Brez kolesa nimaš tukaj kej delat... in če misliš, da je tvoje kolo najdražje na svetu... in se bojiš zanj, da ti ga ne bi kdo ukradel... se ni za bat... zraven jih je parkiranih sigurno še 5, ki so 5x dražji in odklenjeni...


Moj najljubši fotomodel...


Castello di Drena

...z vetrom v laseh...


...in ko sonček zaide za zlato obzorje...


...je nujno treba it na Rivo in si v prvi vrsti privoščit Aperol Spritz...

-V-