četrtek, december 27, 2007

Sprehod po beli ljubljani...

Mesto polno lučk... raznih štantov polnih kuhanega vina, medice... pleskavic, kjer se lahko pogreješ... in če tudi to ni dovolj jih je ogromno tudi s šali, kapami in rokavicami... kiča tudi ne manjka... in če imaš srečo ob vsem tem ujameš tudi kakšno snežniko...




-V-

sreda, december 26, 2007

Bila je moja najbojšla prijateljica...

23. decembra je minilo leto dni, odkar je za vedno zaprla očke...


Zanjo...




-V-

petek, december 21, 2007

ponedeljek, december 03, 2007

Nekaj podobnega strokovni ekskurziji...

Ufff, začel se je kr mal zgodi zame... ob 7h smo mogl bit že na avtobusu... no pa je blo pa vseeno super, fino, fajn...

Najprej smo odvandral v Hrastvolje... in si ogledali znamenito romansko cerkvico Svete trojice iz 12. stoletja... tisti, ki redno berete moj blog veste, da sem jo pred mesecem dni že obiskala in takrat tudi napisala on jej vse pomembno...


Potem nas je pot ponesla v Sečoveljske soline...

SOL JE MORJE, KI NI MOGLO NAZAJ NA NEBO...

Sečoveljske soline sodijo med največje znamenitosti v Sloveniji. Tu je stoletno sožitje morja, sonca, vetra in ročnega dela solinarjev ustvarilo značilno solinsko pokrajino.
Posebnost Sečoveljskih solin je v edinstvenem, že več kot 700 let skorajda enkaem postopku pridelave soli, slano okolje pa naseljujejo redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Zato so bile Sečovejske soline razglašene za krajinski park in kulturni spomenik državnega pomena, hkrati pa so tudi na seznamu močvirij mednarodnega pomena pod okriljem Ramasarske konvencije.


Kraljica začimb

Začimbe so dobrodošle v vsaki dobri kuhinji, saj dajejo jedem zbrano aromo, plemenit okus, barvito podobo, pridih okolja. Pri skrbni prpravi jedi stopajo v ospredje naravno pridelane sestavine in lahko obroki z uravnoteženo sestavo hranljivih snovi. Posebno mesto med njimi ima sol.


Pojem lepote in zdravja

Krajinski park Sečoveljske soline je močno povezan s silami narave. Predvsem s soncem, z zrakom, morsko vodo. Skupaj ustavarjajo blagodejne učinkovine, ki so jih cenili že v davnini. Vedeli so namreč, da gladka, sijoča in napeta koža ne odraža le lepote, temveč predvsem notranje ravnovesje in zdravje.


V Piranu smo se ustavili, da si odpočijemo možgančke...

Piran je obmorsko mestece. Leži na samem rtu piranskega polotoka, v neposredni bližini Portoroža. Je mesto polno strmih in ozkih ulic. S svojim submediteranskim podnebjem sodi med najtoplejše predele Slovenije. Piran v sebi skriva bogato kulturno dediščino. Tu je bil rojen skladatelj Tartini, po katerem se imenuje trg v samem središču mesta. Postavili so mu tudi spomenik. V Piranu je bilo v posameznih obdobijh tudi več kot 20 cerkva. Nahajajo se med hišami v ozkih ulicah. Pomembna je cerkev sv. Jurija, ki stoji nad Piranskim zlivom. Pomembne zanimivosti pa so tudi piranski zid, tartinijev spomenik na tartinijevem trgu, palača Benečanka, cerkev sv. Jurija, Prvomajski trg, in Pomorski muzej.


...in hop... novim zmagam naproti... ustavili smo se v Kobjeglavi... jaaaa v MIP-ovi pršutarni...

Kobjeglava leži v bližini slikovitega kraškega mesteca Štanjel. Po ljudski razlagi je ime vasi Kobjeglava povezano z imenom najvijšjega vrha za vasjo Kop, ki je bila glava drugih dveh vrhov, od tod "kop je glava" - Kobjeglava. Po drugi razlagi je ime povezano s hlevi za konje in kobile, zato ime kobila-glava.

MIP-ov Kraški pršut je izdelek s priznano geografsko označbo. V današnjem Kraljestvu pršuta letno posušimo blizu 150.000 pršutov. Proizvodnja v sodobni pršutarni poteka na klasičen način, v skaldu s tradicijo.
Pršut je izdelek, katerega proces zorenja traja leto dni in več. Zahteva izredno pozornost, doslednost in ljubezen mojstrov pršutarjev, ki skrbno bdijo nad njim.

Tako, kot na slikci v ozadju, se je tudi meni začelo megliti pred očmi, zaradi tako lepega vonja...


Seveda nismo izpustili degustacije pršuta in terana...


Dan pa smo s sicer že precej polnimi želodčki zaključili na prijazni izletniški kmetiji Grča z odlično večerjo... seveda pršuta ni manjkalo... mene pa je predvsem impresionirala sladica, pečena hruška oblita s teranom...

...njamiiii...


-V-

Slemenova špica (1911m)

Prvi zarek ze dviga se iz sna
glej, nad vodo je svetloba vzsla
ko poslednjem v temi poidejo moci
novih stotero se sonca veseli.

Nekega jutra ko se zdani
in se glave ohladijo
vsak odide svojo pot...

(Vlado Kreslin)



Vzpon na Sleme je lahek; na kraju, ki bi bil lahko zaradi snega izpostavljen, je napeta žična vrv. Sleme, kamor je z Vršiča mogoče lagodno priti v uri in pol, je zelo priljubljeno razgledišče. Tam je namreč sredi planinskih travnikov nekaj jezerskih očesc, ovčjih napajališč, v katerih odseva svojo elegantno kamnito postavo Jalovec. Poleg številne črede ovac, je tukaj moč videti tudi žival z ribjim repom ter oranžno rdečim trebuščkom in vratom. To je planinski pupek (Triturus alpestris), ki živi običajno v mlakah in jezerih in se pri iskanju hrane potika tudi po kopnem.



-V-