San Daniele del Friuli...

San Daniele, luštno majhno mestece le streljaj čez mejo... poznano predvsem ljubiteljem kulinarike, na svetovnem kulinaričnem zmeljvidu pa se je znašel zaradi pršuta, katerega proizvajajo že stoletja...

Vsak konec junija pripravijo Festival Pršuta... lahko bi rekli tudi po poti od pršuta do pršuta... tam svoja vrata odprejo pršutarne, kjer nudijo vodene oglede... ob številnih stojnicah pa lahko tudi preizkusiš to specialiteto...

Mesto ima 31 pršutarn, kjer skupaj proizvedejo 2,6 milijonov pršutov letno. Uporabljajo izključno italijansko gojeno meso. Vsako stegno pa je pred obdelavo strokovno pregledano. Tehtati mora od 16kg do 18kg in po 12-14 mesecih je primeren za prodajo, tisti boljši in seveda bistveno dražji pa čakajo tudi do 36 mesecev.

...festival pršuta...

...zanimivo vidt, skozi kaj vse gre pršut...

...mraaaazzzz...

...pršutkov tolk, da se ti kar zvrti...

...zanimivo je... ko jih vprašaš, od česa so boljši od drugih...tukaj ni nihče boljši in nihče slabši...vsi delao pod enakimi pogoji in z enako kakovostjo, ves pršut tukaj je preposto odličen...

...mene so tele mašince vedno impresionirale...

...Berkel je zakon...

...ne ni bil samo pršut tam...

...ja seveda sem pokupla full stvari, da smo se lahko še doma mal basal...

...sirček...

-V-

Orsone... tudi v dežju greš lahko na lep izlet...

Sobota, nedelja ali pa sredi tedna, ko nimaš kej počet, si sam sebi odveč, po vrhu vsega pa še dež pada... In kljub temu ima moje nemirno srce vedno voljo po potepanju... Pa tudi če samo malo se peljat... Sej Slovenija je full lepa...

Mal čez hribe tja do Bovca, ne morš falit, da ne bi blo fajn...

...slap Boka...

...ena in edina... Soča...

...Cividale del Friuli...

...skor se ne vidi da je lilo kot iz škafa...

...Orsone...restavracija Joe Bastianicha...

Joe Bastianich... kdo sploh je to... lastnik več restavracij po svetu; New York, Las Vegas, Chicago, Singapore... pridelovalec vrhunskega vina in predvsem vsem znan kot sodnik MasterChef USA... no in med drugim, tudi lastnik restavracije Orsone, ki je čisto malo čez mejo v sosednji Italiji...

...sej sam burgerček je bil super...sam se ti pa mal neumno zdi da maš zraven od Heinz-a omakce...

...tole je pa vredno, za še kdaj se vrnt tja...

-V-

Ko nakupovanje moke postane cel žur...

Marsikomu se zdi precej neumno, ko povem, da gremo po moko v Trst... Za dobr kruh, pač rabš dobro moko... Nekaterim je kruh pač neki za drek poštukat, greš v Špar pa kupš kajzerco... sej ne da ni dobra, tud men na vsake tolk časa zapaše... Sam je pa fajn, ko si sam spečeš kruh, ga zamesiš, spremljaš kako vzhaja, sprostiš mal odvečne energije ko ga pregneteš, pa spet pustiš, da se sam ukvarja s sabo in potem ga še mal pobezaš in dobiš čudovit in dober kruhek... no pa pustmo to... sej vsi že veste kakšne kruhke pečem, tisti ki pa ne veste ste si pa verjetno sami krivi, ker najbrž nimate časa ko vas povabim 😜

...najprej nakupš mokco... potem pa v miru spiješ Prosecco...

...sladko mora zmer bit zravn, da možgani bolš delajo, kam potem na kosilo...

...bi pomislu, da smo jo potegnl do toskane...

...hmmm zelišča, baje samo zdravje...

...a je treba kej dodat...

...najbrž si ne bi noben mislu, da jest tud tole jem...

...pa popečena skutka s tartufi...

...pa njokci s tartufi...

...da fantje ne bodo lačni, še en Florentinc s tartufi...

Je že res, da je bistveno, da pridemo do moke... sam je pa pomembno tud da se mamo fajn... za to dan vedno izkoristimo za luštno kulinarično doživetje...

-V-