torek, junij 26, 2007

Pariz

Pariz ima to moč, da lahko celo iz najbolj izkušenih popotnikov naredi popolne začetnike. Treba se je samo sprehoditi po Boulevard St-Germain in nenadoma zaprepaden ugotoviš, da je lokal, kjer si pravkar jedel, dejansko zaplejiva past za turiste in da nujno potrebujete nove čevlje. Pariz ima nekako v oblasti celo same meščane im meščanke. Hitro se zgodi, da se zapletejo v prerekanje, katero slaščičarno je treba nujno obiskati, katera restavracija je najboljša in kateri izmed modnih oblikovalcev ima letos najelegantnejšo kolekcijo. Vendar ko mesto spoznate nekoliko bolje, ugotovite, da Pariz upravično uživa svoj sloves.




VREDNO OGLEDA

St-Germain
in Montapransse sta bila včasih sinonim za literarno in umetniško skupnost v Parizu. Številne kavarne in pivnice, znane po tem, da so jih nekdaj obiskovali znani umetniki in glasbeniki, še vedno obstajajo, prav tako nekatere stare in nove knjigarne, umetniške galerije in džezovski lokali, zlasti na območju St-Germaina. St-Germain-des-Pres je arhitekurna znamenitost in najstarejša romanska cerkev v Parizu.

Quartier Latin Je tako nekdanje kot sedanje središče študentskega življenja in edem izmed najbolj tradicionalnih delov Pariza. Ime izhaja iz dejstva, da so tukajšnja predavanja v srednjem veku potekala v latinščini.

Ile de la Cite in ile St-Louis imata zelo različni zgodovini: prvi je nekakšen rojstni kraj Pariza iz leta 53 pr.n.št., ko so tja prišli Rimljani, Ile St-Louis pa predstavlja gradbeni projekt iz 17. stoletja (Pont Neuf, Conciergerie, Sainte-Chapelle, Notre-Dame in Marche aux Fleurs)























































Louvre in Palais-Royal
sta spomin na večstoletno vladavino kraljev v Franciji.



Are you warm, are you real, Mona Lisa or just a cold and lonely, lovely work of art?






Chatelet
in Les Halles spadata med tiste dele Pariza, ki kljub temeljiti modernizaciji še vedno spominjajo na nekdanje čase, k čemur največ pripomorejo ozke ulice in drevoredi.



Elizejske poljane (Champs-Elysees) so znane po svoji imenitnosti in eleganci. Slavolok zmage (Arc de Triomphe) na eni strani in Place de la Concorde na drugi strani sta kot veličastni platnici široke Avenue des Champs-Elysees. Na obeh straneh zgornjega dela so kinodvorane, restavracije s hitro prehrano, agencije letalskih družb in veleblagovnice, medtem ko v spodnjem delu kraljujejo vrtovi in gledališča z dolgo zgodovino.




































Eifflov stolp
in Les Invalides sta na drugi strani rekle, v uglajenem sedmem okrožju. Eifflov stolp (Tour Eiffel) stoji na robu že prej obstoječega parka Champs de Mars. Hotel des Invalides na vzhodu je morda najbolj znan po tem, da pod njegovo veličastno kupolo hranijo Napoleonove posmrtne ostanke.

























































Območje Grands Boulevards na desnem bregu je postalo zelo modno v 19. stoletju. Široke ulice od Madeleine pa vse do Bastille obdajajo razkošno Opera Garnier, bogati Place Vendome, velike veleblagovnice, številne kavarne, galerije in trgovine modnih oblikovalcev, Vistem okrožju, ob robu Grands Boulevards, v smeri od severa proti jugu stojijo privlačni pokriti prehodi in galerijo, ki so jih v 19. stoletju zgradili zato, da bi zaščitili nakupovalce pred vremenskimi vplivi.




Montmartre v severnem delu mesta ima svojevrsten šarm in daje občutek, kot bi bili v vasici na griču. Na vrhu se dviga bleščeča bazilika Sacre-Coeur, izpred katere se odpirajo čudoviti pogledi na mesto. Ob vznoćju je okrožje rdečih luči Pigalle z lokali dvomljivega slovesa, kinodvoranami in razvpitim Moulin Rougeom.






























Veličastni Moulin Rouge... po ulici naprej pa veleslavna RED street...






























Zahodno od mesta so zgradili La Defense, zelo moderno poslovno in bivalno središče, katerega začitni znak je Grande Arche de la Defense, ogromen obok, ki se postavlja ob bok Arc de Triomphe in Arc de Triomphe du Carrousel v Louvru.


















































Sanje vsakega malčka pa je seveda obisk Disneylanda, kjer se tudi marsikateri odrasel najde v vlogi kakšnega risanega junaka.






Moji najljubši junaki še danes...




Versajska palača (Château de Versailles) je še danes najbolj trajen spomenik absolutistične vladavine Ludvika XIV.


Gradnja je bila Ludvikova velika strast, imel pa je tudi neprijetne spomine na Pariz iz časa državljanske vojne v njegovem otroštvu. Zato je dal svojo najveličastnejšo palačo zgraditi v Versaillesu zunaj Pariza.

Prvotno je bila lovski dvorec, med 1670 in 1700 pa so jo spremenili tako, da so dodali dve krili, ki ju je oblikoval Mansart, in uredili ogromne simetrične vrtove, ki jih je oblikoval Andre le Notre. Charles le Brun je oblikoval notranjost z veliko pozlate, stekla in številnimi tapiserijami ali stenskimi preprogami. Tapiserije so pogosto izdelovale subvencionirane manufakture, na primer slavna manufaktura tapiserij gobelins. Slike so poveličevale Ludvikove vojaške uspehe v vojnah z Nizozemsko in njegove dosežke v Franciji. Vsepovsod si bile navzoče podobe sonca - Ludvikovega osebnega simbola.




Šport... moj zvesti spremljevalec...

Roland Garros ali oranžno prekletstvo. To ime je dobil zaradi porazov večine teniških legend. Trenutno se to prekletstvo dogaja švicarju Rogerju Federerju, ki je osvojil vse teniške lovorike v Parizu pa mu življenje greni mladi španski as Rafael Nadal, ki ga je dvakrat zaporedoma premagal v finalu. Zanimivo pa je da je španec trikrat nastopil na turnirju in prav tolikokrat domov odnesel najbolj željeni pokal.
Zaenkrat še največja legenda tenisa Pete Sampras prav tako ni bil nikoli blizu zmagi, in tudi njegova rojaka John McEnroe in Arthur Ashe ter še mnoge druge ase je zaustavil prav Roland Garros. Zaradi tega pa je Andre Agasi zapisan z zlatimi črkami v svetovnem tenisu saj je leta 1999 osvojil OP pariza in tako postal prvi po 30 letih; ki mu je uspeo osvojiti vse štiri turnirje za grand slam.




Stade de France... zgrajen je bil za svetovno prvenstvo v nogometu leta 1998. Na njem je še istega leta Francija dosegla največji uspeh, ko je v finalu premagala Brazilijo z rezultatom 3:0, pod taktirko Zinedine Zidane.




Le Parc des Princes... Paris Saint-Germain




-V-





ponedeljek, junij 18, 2007

Nedeljski izlet...

Draga Meta, kljub temu, da te avtobus iz Ljubljane, samo enkrat na teden pripelje do doma, sem čisto spremenila mnenje o tvojem kraju... je full lepo, skoraj tako kot Polhov Gradec...

Logarska dolina je bila leta 1987 zaradi svojih naravnih lepot in prvobitnosti okolja razglašena za krajinski park. Današno podobo je izoblikoval velik ledenik v zadnji ledeni dobi. Dolina je 7 km dolga ter v povprečju 250 m široka. Poimensko je deljena na spodnji del (Log), srednji del (Plest) ter zgornji del (Kot).


Reka Savinja izvira v več izvirih pod Okrešljem. Nato teče preko manjših skalnih stopenj v obliki slapičev in brzic do tektonsko-ledeniške stopnje, kjer pada v veličastnem 90 m visokem loku v amfiteatralno kotanjo pod orlovim gnezdom. Kmalu nato se izgubi v prodnem nanosu pod Okrešljem. Slap se imenuje Rinka in je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji. Zaradi svoje mogočnosti in višine, je Rinka od leta 1987 naravni spomenik.


Izlet ni bil fizično nič napornega, saj je samo 10 minutk peš do te veličastne vode...

Za vse Ljubljančane pa je lahko že sama pot do tja zelo lepa in zanimiva in sicer, ne po avtocesti, ampak čez Kamnik in Črnivec...

-V-


torek, junij 12, 2007

Velika planina

Joooj, men tile planinski izleti v zadnjem času, resnično niso naklonjeni... Zakaj? Vedno imamo prejšnji dan piknik, ki se zavleče pozno v noč, no ja al pa če odkrito povem, kar do zjutraj. Tokrat, se me je mami mal usmilila in se je odločla za eno lahko turco... no ja tud ta ni bla tok nedolžna, res da ni bila strma je bila pa dolga... ampak tudi če si "prekurjen" te svež zrak poživi in najdeš moči za tudi malo daljše sprehode...

Velika planina - eden najlepših krajev pod soncem. Kjer se sonce poigrava z gorskimi vrhovi, kjer lahko občutite ostrino svežega zraka.
Velika planina je obsežna in razgibana kraška planota v Kamniško-Savinjskih Alpah. V višinskem pasu od 1300 m do 1600 m je nastalo eno najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta, ki ga sestavljajo pastirska selišča Velika planina, Mala planina, Gojška planina, planina Kisovec, planina Konjščica in planina Dol.


Tako kot v Indiji, je tudi na Veliki planin KRAVA sveta žival...




Tale pa je bila menda, včasih naša...



Kam pa zdej???


Ko grejo frajle na kislo mleko...


Tole ni na Kamenjaku...



Ku kuc...


-V-

torek, junij 05, 2007

Kamniški vrh

Nikoli, ne podcenjuj višine hriba... vse naredi pot s strmino, ki pelje nanj...

Kamniški vrh se resda ne more pohvaliti z višino, zato pa razgled z njega v ničemer ne zaostaja za tistim, ki se nam odpre z njegovih precej višjih sosedov. Prej nasprotno, saj nam njegova lega v predgorju Grintovcev omogoča enkratne poglede proti severu in jugu.




Na videz dokaj nepomembni Kamniški vrh (1259 m) se nahaja v grebenu, ki se s Krvavca spušča proti vzhodu. Točneje, je vrh v valovitem gozdnato-travnatem grebenu, ki poteka s Kržišča (do koder je vlečnica s Kriške planine) in se konča v dolini Kamniške Bistrice. Njegova južna pobočja in sosednje Planjave so travnata in zelo strma, severna stran, ki se spušča proti dolini Korošice pa je prekrita z gozdom. Obsežne travnike Ravnih in Strmih senožeti na južni strani vrha so še na začetku prejšnjega stoletja kosili, zaradi hude strmine pa so imeli kosci na nogah krampižarje, podobne derezam. Danes v Strmih senožetih ne kosijo več, zato je vegetacija tu zelo bujna, travnike pa je postopoma preraslo grmovje.






Korošaški slapovi so niz večih slapov, ki so zanimivi predvsem zaradi različnih oblik. Nekateri delujejo kot brzice, drugi so kot pravi večji samostojni slapovi. Najlepši so po deževnih dneh ko pritok Bističice, potok Korošak napolni svojo strugo. So manj poznani ali celo nepoznani čeprav ležijo le nekaj kilometrov severno od Kamnika.




Rožice, strast moje mame...


Brez mobitela žal ne gre...


-V-