Pariz

Pariz ima to moč, da lahko celo iz najbolj izkušenih popotnikov naredi popolne začetnike. Treba se je samo sprehoditi po Boulevard St-Germain in nenadoma zaprepaden ugotoviš, da je lokal, kjer si pravkar jedel, dejansko zaplejiva past za turiste in da nujno potrebujete nove čevlje. Pariz ima nekako v oblasti celo same meščane im meščanke. Hitro se zgodi, da se zapletejo v prerekanje, katero slaščičarno je treba nujno obiskati, katera restavracija je najboljša in kateri izmed modnih oblikovalcev ima letos najelegantnejšo kolekcijo. Vendar ko mesto spoznate nekoliko bolje, ugotovite, da Pariz upravično uživa svoj sloves.

VREDNO OGLEDA

St-Germain in Montapransse sta bila včasih sinonim za literarno in umetniško skupnost v Parizu. Številne kavarne in pivnice, znane po tem, da so jih nekdaj obiskovali znani umetniki in glasbeniki, še vedno obstajajo, prav tako nekatere stare in nove knjigarne, umetniške galerije in džezovski lokali, zlasti na območju St-Germaina. St-Germain-des-Pres je arhitekurna znamenitost in najstarejša romanska cerkev v Parizu.

Quartier Latin Je tako nekdanje kot sedanje središče študentskega življenja in edem izmed najbolj tradicionalnih delov Pariza. Ime izhaja iz dejstva, da so tukajšnja predavanja v srednjem veku potekala v latinščini.

Ile de la Cite in ile St-Louis imata zelo različni zgodovini: prvi je nekakšen rojstni kraj Pariza iz leta 53 pr.n.št., ko so tja prišli Rimljani, Ile St-Louis pa predstavlja gradbeni projekt iz 17. stoletja (Pont Neuf, Conciergerie, Sainte-Chapelle, Notre-Dame in Marche aux Fleurs)

Louvre in Palais-Royal sta spomin na večstoletno vladavino kraljev v Franciji.

Are you warm, are you real, Mona Lisa or just a cold and lonely, lovely work of art?

Chatelet in Les Halles spadata med tiste dele Pariza, ki kljub temeljiti modernizaciji še vedno spominjajo na nekdanje čase, k čemur največ pripomorejo ozke ulice in drevoredi.



Elizejske poljane (Champs-Elysees) so znane po svoji imenitnosti in eleganci. Slavolok zmage (Arc de Triomphe) na eni strani in Place de la Concorde na drugi strani sta kot veličastni platnici široke Avenue des Champs-Elysees. Na obeh straneh zgornjega dela so kinodvorane, restavracije s hitro prehrano, agencije letalskih družb in veleblagovnice, medtem ko v spodnjem delu kraljujejo vrtovi in gledališča z dolgo zgodovino.




































Eifflov stolp in Les Invalides sta na drugi strani rekle, v uglajenem sedmem okrožju. Eifflov stolp (Tour Eiffel) stoji na robu že prej obstoječega parka Champs de Mars. Hotel des Invalides na vzhodu je morda najbolj znan po tem, da pod njegovo veličastno kupolo hranijo Napoleonove posmrtne ostanke.

























































Območje Grands Boulevards na desnem bregu je postalo zelo modno v 19. stoletju. Široke ulice od Madeleine pa vse do Bastille obdajajo razkošno Opera Garnier, bogati Place Vendome, velike veleblagovnice, številne kavarne, galerije in trgovine modnih oblikovalcev, Vistem okrožju, ob robu Grands Boulevards, v smeri od severa proti jugu stojijo privlačni pokriti prehodi in galerijo, ki so jih v 19. stoletju zgradili zato, da bi zaščitili nakupovalce pred vremenskimi vplivi.




Montmartre v severnem delu mesta ima svojevrsten šarm in daje občutek, kot bi bili v vasici na griču. Na vrhu se dviga bleščeča bazilika Sacre-Coeur, izpred katere se odpirajo čudoviti pogledi na mesto. Ob vznoćju je okrožje rdečih luči Pigalle z lokali dvomljivega slovesa, kinodvoranami in razvpitim Moulin Rougeom.

Veličastni Moulin Rouge... po ulici naprej pa veleslavna RED street...

Zahodno od mesta so zgradili La Defense, zelo moderno poslovno in bivalno središče, katerega začitni znak je Grande Arche de la Defense, ogromen obok, ki se postavlja ob bok Arc de Triomphe in Arc de Triomphe du Carrousel v Louvru.

Sanje vsakega malčka pa je seveda obisk Disneylanda, kjer se tudi marsikateri odrasel najde v vlogi kakšnega risanega junaka.

Moji najljubši junaki še danes...

Versajska palača (Château de Versailles) je še danes najbolj trajen spomenik absolutistične vladavine Ludvika XIV.


Gradnja je bila Ludvikova velika strast, imel pa je tudi neprijetne spomine na Pariz iz časa državljanske vojne v njegovem otroštvu. Zato je dal svojo najveličastnejšo palačo zgraditi v Versaillesu zunaj Pariza.

Prvotno je bila lovski dvorec, med 1670 in 1700 pa so jo spremenili tako, da so dodali dve krili, ki ju je oblikoval Mansart, in uredili ogromne simetrične vrtove, ki jih je oblikoval Andre le Notre. Charles le Brun je oblikoval notranjost z veliko pozlate, stekla in številnimi tapiserijami ali stenskimi preprogami. Tapiserije so pogosto izdelovale subvencionirane manufakture, na primer slavna manufaktura tapiserij gobelins. Slike so poveličevale Ludvikove vojaške uspehe v vojnah z Nizozemsko in njegove dosežke v Franciji. Vsepovsod si bile navzoče podobe sonca - Ludvikovega osebnega simbola.

Šport... moj zvesti spremljevalec...

Roland Garros ali oranžno prekletstvo. To ime je dobil zaradi porazov večine teniških legend. Trenutno se to prekletstvo dogaja švicarju Rogerju Federerju, ki je osvojil vse teniške lovorike v Parizu pa mu življenje greni mladi španski as Rafael Nadal, ki ga je dvakrat zaporedoma premagal v finalu. Zanimivo pa je da je španec trikrat nastopil na turnirju in prav tolikokrat domov odnesel najbolj željeni pokal.
Zaenkrat še največja legenda tenisa Pete Sampras prav tako ni bil nikoli blizu zmagi, in tudi njegova rojaka John McEnroe in Arthur Ashe ter še mnoge druge ase je zaustavil prav Roland Garros. Zaradi tega pa je Andre Agasi zapisan z zlatimi črkami v svetovnem tenisu saj je leta 1999 osvojil OP pariza in tako postal prvi po 30 letih; ki mu je uspeo osvojiti vse štiri turnirje za grand slam.




Stade de France... zgrajen je bil za svetovno prvenstvo v nogometu leta 1998. Na njem je še istega leta Francija dosegla največji uspeh, ko je v finalu premagala Brazilijo z rezultatom 3:0, pod taktirko Zinedine Zidane.




Le Parc des Princes... Paris Saint-Germain




-V-