nedelja, junij 25, 2017

MotoMaroko... 13. Dan - najlepši dan, najlepša pokrajina...

Tukaj skoraj da nimam kej veliko napisat... bilo je preprosto in čudovito... ne vem, če bom še kdaj v tako kratkem času videla toliko levih in desnih ovinkov...


Tam daleč Jbel Toubkal... moj prvi 4 tisočak izpred 9 let...














  
In naš cilj so bile neke poslikane skale... kr neki... sicer zelooo lepa pokrajina in ja tud zanimive skalce, sam kaj pa je blo tistmu butlu da je šel te lepe skalce na modro barvat...





Naše najlepše prenočišče... 

Ampak nikoli ni tako lepo kot bi lahko bilo, če bi bila celotna jata skupaj 😍... na žalost sta se naša dva romantika izgubila 😢... imena so si preveč podobna in koordinate zelooo pomanjkljive... in ko smo že vidl lučke motorja nas je večina zaskrbljenih mahala ko utrganih z našimi raznimi lučkami, da bi nas našla, pa nič, vsakič se je nekdo samo peljal mimo... Že res da smo si prpravljal super fajn večerejo (T-bone, predjed... ni da ni) ampak ko nekaj manjka, pač manjka... in ko ti šerif reče da jih ne bo več iskal ker sta se odločila sama peljat... Hallooo valda te zanima kje so tvoje ovčke, k si jih prpelu sem... ampak ne... skrbelo je vse nas ostale, ki smo dejansko postali družina, prijatelji...

Ne glede na to kje smo, kaj smo doživeli in kaj videli... dobili smo tisto, kar dobijo le redki... močna prijateljstva z vsakim njegovim nerganjem, kritiziranjem smo boljši in bolj enotni...

-V-

Ni komentarjev: