Vedno pravim, v življenju ne moreš vsega vidt, in kar je za nekoga vse, je za nekoga drugega nekaj čisto drugačnega... že samo vožnja skozi mesto in kavica ob obali je dovolj, da začutiš, da je kraj drugačen, poseben, kraljevi... zelena travica ob glavni vpadnici v mesto, nikjer nobenih smeti... mjčkn drugačen Maroko...
In za finish, smo se iz Rabata odpeljal še po avtocesti... lahko rečemo, da smo probal vse možne cestne pogoje... lepo ob obali speljana avtocesta do pristanišča na čistem severu Maroka, vmes pa ogromno polj, nasadov bananovcev, spet nekaj kar v prejšnjih dneh nismo zasledil... drugačna od naše je pa v tem, da ni nič nenavadnega, če kdo teče čez, al pa če prodajajo lubenice in melone na odstavnem pasu, pa tud avtobus pobira ljudi 🤔
In da ne pozabim omenit še njihovih počivališč, ki so čudovito urejena... hrana, parkec... vse kar rabiš...
...pa še naše štorklje, ki pridejo na dopust...
Ni važen cilj, važna je pot... "Nejc Zaplotnik"
Ta misel je še kako smiselna na tem dopustu... Nismo iskali cilja, pridobili pa smo čudovita prijateljstva...
V tem trenutku lahko napišem samo hvala, ker ste mi pomagali pisati to zgodbo, za katero verjamem, da še zdaleč ni končana...
Branko & Marija, Samo & Irena, Janko & Sonja, Luka, Uroš, Jožko, Jože, Mare, Matjaž in Sašo 😍
In kljub vsemu, hvala Zvonkotu, ki nas je nabral skupaj...
-V-
