sreda, oktober 31, 2007
1. november...
petek, oktober 26, 2007
Moj sonček praznuje...
In tkole je pomikastil svojo prvo tortico...
če slučajno ne razumeš več slovensko:
happy birthday to you, happy birthday to you...
ponedeljek, oktober 22, 2007
Kostanj
Pravi ali domači kostanj je v preteklosti v Sloveniji predstavljal pomemben vir prehrane jeseni in pozimi, predstavljal pa je celo tisto vlogo v prehrani, kot jo ima sedaj krompir. Namesto vsemogočih receptov za različne jedi iz kostanja se je do danes ohranila le še prodaja pečenih (praženih) kostanjev na ulicah mest v pozni jeseni in pozimi.
Kostanj so izven njegovih naravnih rastišč širili že Etruščani in Rimljani. Snovali so kostanjeve gaje, ki so služili prehrani ljudi in živali ter pridobivanju kostanjevega medu.
V Sloveniji raste v toplejših gričevnatih legah, na primorskem flišu, Beli krajini in jugovzhodni Sloveniji. Na manjših površinah ga najdemo v okolici Ljubljane, Zasavju, Halozah, Dolenjski in Štajerski, raztreseno pa raste povsod z izjemo Koroške.
Povzpne se do nadmorske višine okrog 800 m. Glede toplote je zelo zahteven. Dobro uspeva na rastiščih, kjer vladajo topla poletja, mile zime in kjer so padavine obilne ter visoka zračna vlaga.
Kostanju škodujejo spomladanske in jesenske pozebe ter zimski mraz, če pade temperatura pod – 20 stopinj, škodujejo pa mu tudi poletne suše. Odporen je proti vetru in viharju.
Najdebelejši znani pravi kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj v dolini Sopote nad Radečami pri Zidanem mostu. Visok je 15 m, debel pa 3,36 m. Kostanj zraste do višine 35 m, v izjemnih primerih v debelino do 3 m (Balkan), najstarejša drevesa pa so stara tudi do 1000 let (Etna).
Kostanj navadno obrodi vsako leto, močneje pa obrodi vsake tri leta. Eno drevo daje letno od 100-200 kg kostanja, njegovi plodovi pa so zdravilni. Zdravijo krčne žile in blažijo razne driske. Posušeno listje kostanja zdravi revmo, bronhitis in oslovski kašelj, kar so dokazali tudi s poskusi. Listje kostanja je služilo tudi za steljo živini. Obilno cvetje kostanja daje obilico medu poleti.
Les je srednje trd in precej težak. Je izredno trajen. Les so uporabljali za izdelavo pohištva, gradnjo ladij, mostov, v sodarstvu, rezbarstvu, ter za drogove za elektrovode in telefonijo. Skorja in les vsebujeta visok odstotek tanina.
V krajih, kjer je razvito vinogradništvo, so snovali kostanjeve gozdove, da bi pridobivali vinogradniško kolje.
Kostanjeve gozdove v Evropi je uničil predvsem kostanjev rak. V Sloveniji je bolezen kostanjevega raka po letu 1950 zmanjšala površino kostanjevih gozdov za več kot polovico. K ohranitvi kostanja močno prispeva čimprejšnja odstranitev dreves z virulentno obliko kostanjevega raka. Sedaj odmirajo posamezna drevesa. V novejšem času pa so odkrili tudi pojav hipovirulence, to je pojav virusa, ki povzroča, da je gliva, ki povzroča kostanjev rak nenevarna, zato upamo, da ga bomo lahko ohranili.
Pravi kostanj je pomemben zaradi svoje ekološke, socialne in proizvodne funkcije. S svojim bogatim opadom in z močnim koreninskim pletežem izboljšuje rastišče, strukturo in stabilnost tal. Prispeva tudi k ohranjanju pestrosti živalskega sveta. Pomembna je njegova estetska vloga, saj razbija monotonijo gozda s svojim cvetenjem v času, ko so druge vrste že odcvetele. Pri proizvodni funkciji pa ima pomembno vlogo pri pridobivanju tanina, medu, plodov in lesa.
-V-
torek, oktober 16, 2007
Snežnik 1797m
Pravijo, da moraš Snežnik obiskati večkrat, da boš mogoče kdaj imel idealne pogoje... meni je bila naklonjena sreča... sonček, brez oblačka... brez vetra... in razgled do morja in Triglava...
Grossglockner
Naš prvi alpinist evropskega merila Valentin Stanič (rojen leta 1774 v Bodrežu blizu Deskel), je leta 1799, le dan po vzponu prvopristopnikov, prišel na njegov vrh popolnoma sam, brez vodnika. Poleti 1800 je druga ekspedicija, ki sta jo organizirala Franz-Xaver Salm- Raifferscheid in škofovski princ Gurk, sezidala kočo Salmhütte na višini 2750 m, ki je v začetnem obdobju alpinizma služila kot zavetišče in izhodiščna točka za vzpon. Staroslovensko ime za Großglockner je Veliki Klek, da je Glockner tesno povezan s Slovenci pa kaže tudi ime njegovega ledenika, najdaljšega v vzhodnih Alpah (9km). Ime Pasterze je le germanska skovanka slovenske besede Pastirica oz. Pasterca.
Zelo znana je tudi panoramska cesta »Großglockner-Hochalpenstraße« med krajema Hailigenblut in Fusch, ki je bila zgrajena med leti 1930 in 1935, dosega pa višino 2572 m.
Großglockner je eden najvišjih gorskih prelazov v Evropi. Großsglockner je od Ljubljane oddaljen cca. 250 km in je dostopen iz večih smeri. Pred vstopom v nacionalni park je potrebno na mitnici plačati vstopnino (za avtomobil 28 EUR) in že ste na pravi, alpski, visokogorski cesti. V ceno vstopnice je vključena prelaznina, nalepka, vstopnina v alpinistični in naravoslovni muzej (avtohtone rastlinske in živalske vrste), parkirišče in razgledni stekleni stolp Wilhema Swarovskega (Kaiser-Franz-Josefs-Hohe).
Izgleda, da so rudarji uživali v keglanju...
V enem izmed sedmih tunelov tudi zlata žila...
ponedeljek, oktober 15, 2007
Galetovec 1265m
Obsežna gozdnata planota Pokljuka se na vzhodu in jugovzhodu zaključuje z grebenom, katerega najvišji vrh je neizraziti, a razgledni Galetovec. Z doline nanj opozori, kar 500 m visoka prepadna stena. Odsekan osončen vzhodni del grebena nad Bohinjsko Belo zaradi kvalitetne skale že od nekdaj privlači športne plezalce, dalje proti Bohinju pa sicer še vedno prepaden jugovzhodni zaključek Pokljuke porašča gozd. Po grebenu poteka tudi del vzhodne meje Triglavskega narodnega parka.
nedelja, oktober 14, 2007
Korzika
Večina se jih v Korziko zaljubi, saj lahko v enem dnevu obiščeš simpatična mesteca ob morju, visokogorske vasice, pa turkizno modro morje in ledeniška jezera... Meni je manjkala toplina ljudi...
Trajekt iz Livorna smo imeli ob 8:30 in boarding time eno uro prej... temu primerno smo imeli predviden štart ob polnoči (ma nam je ratal štartat še mal prej), saj je do tja 550 km in nikoli ne veš, kje naletiš na gužvo... seveda je nismo imeli v pičlih petih urah smo bili na cilju in kaj potem... v polno naloženem avtomobilu, je vsak iskal svojo najudobnejšo pozicijo, da bi zamižal za dve urci...
Naš tarjekt in mi na njem...
Corte leži na začetku dveh znamenitih dolin, ki se imenujeta po rekah Tavignano in Restonica. Bil je glavno mesto med letoma 1755 in 1769, ko je bila Korzika svobodna. Po zaslugi Pascala Paolija so dobili tudi prvo univerzo, katera je bila kasneje ukinjena in so jo francozi vrnili šele leta 1981. Mesto Corte je izhodišče za gorske pohode proti osrednjim Korziškim goram.
Tako je majhen, da je večerni sprehod dovolj, da ga vidiš...

Na koncu sva ble z Roxanne, že kr prjatle...
Ni se dal zmotit, niti za trenutek...
Calvi... meni najlepše mestece... medtem ko se lahko sprehajaš po kilometre dolgi peščeni plaži, lahko uživaš v pogledu na staro mestno obzidje... in ko čofotaš po vodi imaš razgled na najvišjo goro Korzike, Monte Cinto (2710m)...
Narodni park Scandola...
...in dve najbolj znameniti skalci, ki se poljubljata...THE MOOR'S HEAD
Črn obris glave z belim trakom okoli... najdeš ga povsod... na steklenicah od piva... postal je državni grb ki krasi javne zgradbe in korziško zastavo...
Da bi bli lačni, mislm, da se ni za bat...sreda, september 19, 2007
Še 3x prespim in grem na počitnice...
Mam pa problem ker sploh še ne vem, a naj s seboj vzamem bikinke al smučarske hlače in bundo, pa tangice al dolge gate, pa masko in plavutke al drsalke... joooj
Kam grem... Kje me najdete naslednjih 14 dni... KORZIKA...
Korzika leži med 43°01' in 41°22' severne geografske širine ter 9°34' in 8°33' vzhodne geografske dolžine. Od severa (Cap Corse) do juga (Capo Pertusato) meri otok 183 km, od vzhoda (Alistro) do zahoda (Capo Rosso) pa 83 km.
Površina znaša 8682 km2. Ocenjena dolžina obaje je 1000 km, od česar je približno tretjina peščene, preostanek pa skalnate.
S severa jo obliva Ligursko morje, z vzhoda Tirensko. Na jugu jo 12 km širok Bonifacijev preliv ločuje od Sardinije. Od celinske Francije (Nica) je oddaljen 180 km, od Italije (Livorno) pa 83 km.
Večja mesta so Ajaccio, Bastia, Corte in Sartene.
Površje je pretežno gorato, 86 % otoka predstavlja gorat svet, 14 % pa priobalne ravnice. Najvišji vrh je 2710 m visok Monte Cinto, na otoku je prek 70 vrhov, višjih od 2000 m. Povprečna višina otoka je 568 m (za primerjavo: Sardinija 344 m, Sicilija 441 m).
Korzika je nastala v terciarju , enako kot Alpe. Približno dve tretjini otoka prekrivajo granitne kamenine, preostanek pa sedimentni skrilavec.
Stalno naseljenih prebivalcev je okoli 250.000. Od Bastie na vzhodni do Ajaccia na zahodni obali otok prečka tudi ozkotirna transkorziška železnica.
Na zahodnem delu otoka je narodni park (PNRC, Parc Naturel Régional de Corse) s številnimi redkimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Ustanovljen je bil leta 1972 in obsega zaliv Porto, naravni rezervat Scandola, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, ter nekaj otoškega visokogorja.
Otok je bil do leta 237 pred kristusom pod vplivom Kartagine, ko je oblast nad njim prevzela Rimska republika. Leta 430 jo zasedejo Vandali, kasneje 522 pa postane del Bizantinskega cesarstva. S propadom slednjega pade otok različnim ljudstvom predno ne pristane v rokah Genovske republike v letu 1282. Kljub vmesnim prevzemom otoka s strani Aragonije (1296-1434) in Francije (1553-1559) ostane Korzika pod Genovo do leta 1768, ko jo je morala zaradi dolga odstopiti Franciji.
Pomembna osebnost v tem času je bil korziški general in domoljub Pasquale Paoli (1725 - 1807), ki se je bojeval za neodvisnost otoka, sprva z Genovo, kasneje s Francijo. Z njim je povezana tudi mavrska glava ("Testa Maura") iz obdobja Mavrov (850-1034), ki je 1760 postala simbol otoka.
Prav tako je Ajaccio rojstni kraj francoskega generala in cesarja Napoleona Bonaparta, rojenega v korziški plemiški družini.
Do sedaj so vsi poskusi, da bi Korzika postala samostojna, padli v vodo, saj jim francoska država ne pusti samostojnosti.
-V-
Cesta na Mangrt
Mangrtska cesta je najvišje ležeča cesta v Sloveniji. Dolga je 12,2 kilometra in ima 22 serpentin, najvišjo točko doseže na 2072 m.
Obvestilo za voznike: cesta je preozka za normalni dvosmerni promet zato vozite previdno in uporabljajte izogibališča.
Parkirnina ali pa cena za obrabo cestišča stane 5eur na avtomobil, mogoče se sliši veliko, ampak že samo vzdrževanje ceste ni ravno mačji kašelj, kaj šele v spodnjem delu, kjer je pustošil plaz nekaj let nazaj.
Mangrtsko cesto so zgradili z javnimi deli konec tridesetih let, v času velike svetovne gospodarske krize. Gradnja je potekala dve leti brez prekinitev. Zastala ni niti pozimi v visokem snegu, med zavijanjem ostrih vetrov in pri izjemno nizkih temperaturah. Cesta, s katere se odpira veličasten pogled na mogočne vršace, se skozi predore, ki so jih graditelji kljub slabi opremi vklesali v živo skalo, blago vzpenja navkreber.
ponedeljek, september 10, 2007
Ko te gora zavrne...
Za vse tiste, ki pravite, da nisi pravi slovenec, če ne greš na Triglav pa tole... ste kdaj pomislili, da ima kdo kakršenkoli hendikep (lenoritis), zaradi katerega resnično ne more priplezat do te mogočne gore...
-V-
ponedeljek, julij 23, 2007
Vzdih olajšanja...
Višina jezera je bila še ob koncu zadnje ledene dobe višja za 16 m in je takrat jezero segalo do današnje Stare Fužine, kar nakazujejo tamkajšnje fosilne jezerske terase.
Bohinjsko jezero je bilo leta 1981 vključeno v območje Triglavskega narodnega parka. Lep pogled na jezero je z vrha pečin Mirnjaka.(1540m)
-V-












