Kostanj

Jesen... narava se je iz zelene spremenila v rumeno, rdečo, rjavo... ko se sprehajaš po gozdu, ti listje šumi pod nogami... in najboljše... kostajnarji so v polnem zagonu s svojimi sodi z luknjasto rešetko iz katerega zadiši pečen kostanj... njam njam njam...

Pravi ali domači kostanj je v preteklosti v Sloveniji predstavljal pomemben vir prehrane jeseni in pozimi, predstavljal pa je celo tisto vlogo v prehrani, kot jo ima sedaj krompir. Namesto vsemogočih receptov za različne jedi iz kostanja se je do danes ohranila le še prodaja pečenih (praženih) kostanjev na ulicah mest v pozni jeseni in pozimi.

Kostanj so izven njegovih naravnih rastišč širili že Etruščani in Rimljani. Snovali so kostanjeve gaje, ki so služili prehrani ljudi in živali ter pridobivanju kostanjevega medu.

V Sloveniji raste v toplejših gričevnatih legah, na primorskem flišu, Beli krajini in jugovzhodni Sloveniji. Na manjših površinah ga najdemo v okolici Ljubljane, Zasavju, Halozah, Dolenjski in Štajerski, raztreseno pa raste povsod z izjemo Koroške.

Povzpne se do nadmorske višine okrog 800 m. Glede toplote je zelo zahteven. Dobro uspeva na rastiščih, kjer vladajo topla poletja, mile zime in kjer so padavine obilne ter visoka zračna vlaga.

Kostanju škodujejo spomladanske in jesenske pozebe ter zimski mraz, če pade temperatura pod – 20 stopinj, škodujejo pa mu tudi poletne suše. Odporen je proti vetru in viharju.

Najdebelejši znani pravi kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj v dolini Sopote nad Radečami pri Zidanem mostu. Visok je 15 m, debel pa 3,36 m. Kostanj zraste do višine 35 m, v izjemnih primerih v debelino do 3 m (Balkan), najstarejša drevesa pa so stara tudi do 1000 let (Etna).

Kostanj navadno obrodi vsako leto, močneje pa obrodi vsake tri leta. Eno drevo daje letno od 100-200 kg kostanja, njegovi plodovi pa so zdravilni. Zdravijo krčne žile in blažijo razne driske. Posušeno listje kostanja zdravi revmo, bronhitis in oslovski kašelj, kar so dokazali tudi s poskusi. Listje kostanja je služilo tudi za steljo živini. Obilno cvetje kostanja daje obilico medu poleti.

Les je srednje trd in precej težak. Je izredno trajen. Les so uporabljali za izdelavo pohištva, gradnjo ladij, mostov, v sodarstvu, rezbarstvu, ter za drogove za elektrovode in telefonijo. Skorja in les vsebujeta visok odstotek tanina.

V krajih, kjer je razvito vinogradništvo, so snovali kostanjeve gozdove, da bi pridobivali vinogradniško kolje.

Kostanjeve gozdove v Evropi je uničil predvsem kostanjev rak. V Sloveniji je bolezen kostanjevega raka po letu 1950 zmanjšala površino kostanjevih gozdov za več kot polovico. K ohranitvi kostanja močno prispeva čimprejšnja odstranitev dreves z virulentno obliko kostanjevega raka. Sedaj odmirajo posamezna drevesa. V novejšem času pa so odkrili tudi pojav hipovirulence, to je pojav virusa, ki povzroča, da je gliva, ki povzroča kostanjev rak nenevarna, zato upamo, da ga bomo lahko ohranili.

Pravi kostanj je pomemben zaradi svoje ekološke, socialne in proizvodne funkcije. S svojim bogatim opadom in z močnim koreninskim pletežem izboljšuje rastišče, strukturo in stabilnost tal. Prispeva tudi k ohranjanju pestrosti živalskega sveta. Pomembna je njegova estetska vloga, saj razbija monotonijo gozda s svojim cvetenjem v času, ko so druge vrste že odcvetele. Pri proizvodni funkciji pa ima pomembno vlogo pri pridobivanju tanina, medu, plodov in lesa.

Kostanj je torej tesno povezan s človekovim življenjem, zato mu lahko rečemo tudi drevo življenja.


-V-