Štirje dnevi na Kilimanjaru - Tanzanija

Štartali smo z motom Premikanje mej zmožnega... Nekateri so mislili, da smo nori...  

Na višini Triglava 2864m izgledamo že precej nori...

Z invalidskim vozičkom Kilimanjaru na proti je bila ena bolj divjih in bolj norih idej...

 

Kilimanjaro bo zame vedno posebna gora vredna spoštovanja... Dala mi je več kot mi je v tistem danem trenutku vzela... Ko sestopiš se vprašaš kaj mi je blo tega treba, ko minejo ure, dnevi in meseci, ugotoviš kako velik korak si naredil in da si v sebi našel delček, ki ga nisi poznal... 

Hvala Kili, ker me vedno sprejmeš nazaj in daš ljudem ob meni te posebne nepozabne občutke...

Priznam da je naša predpriprava malček šepala, tudi izbira vozička ni bila najboljša, veliko pa je naredila tudi narava, ki je z dežjem dodobra obdelala poti na gori... 

Nekaterim je že težko vstat iz kavča, mi pa smo se kljub vsem težavam prebili do višine 3720m. 

Na tem mestu predvsem hvala fantom (nosačem) ki so se že prvi dan borili s potjo, namesto 3 ure 6 ur... In nam s tem omogočili osvojitev prve postojanke na Kilimanjaru... Naslednji dan se je zdelo da bo lažje, kljub temu da je bila pot daljša, pa vendar so deževne razmere terjale svoj davek in smo namesto 5 ur hodili 15 ur... In osvojili drugo postojanko Horombo na višini 3720m...

Redki so trenutki ko tile fantje privolijo v pijačo turista... Tokrat jih je nas čaj in čokoladke reševal iz "dreka" v katerega smo jih spravili... Ko ti ni težko se odpovedat, čeprav veš da imaš pred sabo še tri ure hoje...

Po mojem mnenju je bil to velik uspeh kljub obstanku na drugi koči pa je nepogrešljivi člen naše ekipe Saško osvojil vrh... Bravo še enkrat in hvala ker si na vrh ponesel barve #sharedunlopspirit

Asante sana guys...

Pa kljub vsemu, moj osebni moto je, vsak korak je nova zmaga...  

V naslednjih dneh pa samo še uživancija... Safariii...

-V-