Sem se odločila, da nikoli več z avtobusom... Preprosto prenaporno, tudi za relativno mlado rit kot je moja... 12-14 ur na avtobusu brez klime in enim postankom za 15minutk... Čez enih 127 ležečih policajev... Nene čist too much... Lansko leto se mi je zdelo, da sem že brez vretenc...
Pa je prišlo novo leto in nova NAJBOLJ NORA AVANTURA... In seveda nisem mogla pristat na letalo iz Arushe do Zanzibarja, ker se mi je prvo leto pot tako zelo vtisnila v spomin... Seveda pa ne niti na avtobus... Vožnja z malim kombijem je kr dobra izbira... Ker seveda želim da tud moja fanta vidita večji del dežele nad kateri sem sama tako zelo navdušena...
Preveč je časa, da bi samo načrtoval aktivnosti za naslednji dan... Zato je najbolje da se prepustiš lepotam narave, ljudi, njihovega vsakdanjika...
Pot se začne ob pogledu na Mt. Meru... Zanimiva gora po pripovedih, mogoče bo enkrat tudi nanj stopila moja noga... In naprej občudovanja vreden Kilimanjaro, ki v vsakem teleščku, ki ga je obiskal pospeši srčni utrip... Hišice ob poti se razlikujejo od takšnih malih "vil" primernih za nas "mzungu", do tistih narejenih iz blata in vej... Ob poti non stop v malih plastičnih lavorjih prodajajo mango, ananas, paradižnik, tud talenti z živimi kokoškami se najdejo... Spet drugi so izkoristili priložnost, da je v zadnjem času kar precej deževalo in se posvetili osebni higieni v malce večjih lužah...
In po vsem tem me je imelo da bi mjčkn tud očke zaprla, pa je bil prevečkrat nasproti vozeč šlepar na naši strani...
650km in 13 ur... Zadnji dve čez mesto in slaba ura postanka... Najbrž naslednjič vseeno z letalom, kljub takšnemu luksuzu, da je tud Sašo lahko stegnil svoje tačke, jest pa jih samo še za vratiom nisem imela...
-V-
Ni komentarjev:
Objavite komentar