Na poti na Zanzibar... Še vedno najbolj nora avantura...

Dar es Salaam... Vstopna točka na sanjski Zanzibar... Tako zelo blizu, pa tako daleč...

Sem se odločila, da nikoli več z avtobusom... Preprosto prenaporno, tudi za relativno mlado rit kot je moja... 12-14 ur na avtobusu brez klime in enim postankom za 15minutk...  Čez enih 127 ležečih policajev... Nene čist too much... Lansko leto se mi je zdelo, da sem že brez vretenc... 

Pa je prišlo novo leto in nova NAJBOLJ NORA AVANTURA... In seveda nisem mogla pristat na letalo iz Arushe do Zanzibarja, ker se mi je prvo leto pot tako zelo vtisnila v spomin... Seveda pa ne niti na avtobus... Vožnja z malim kombijem je kr dobra izbira... Ker seveda želim da tud moja fanta vidita večji del dežele nad kateri sem sama tako zelo navdušena...

Preveč je časa, da bi samo načrtoval aktivnosti za naslednji dan... Zato je najbolje da se prepustiš lepotam narave, ljudi, njihovega vsakdanjika...

Pot se začne ob pogledu na Mt. Meru... Zanimiva gora po pripovedih, mogoče bo enkrat tudi nanj stopila moja noga... In naprej občudovanja vreden Kilimanjaro, ki v vsakem teleščku, ki ga je obiskal  pospeši srčni utrip... Hišice ob poti se razlikujejo od takšnih malih "vil" primernih za nas "mzungu", do tistih narejenih iz blata in vej... Ob poti non stop v malih plastičnih lavorjih prodajajo mango, ananas, paradižnik, tud talenti z živimi kokoškami se najdejo... Spet drugi so izkoristili priložnost, da je v zadnjem času kar precej deževalo in se posvetili osebni higieni v malce večjih lužah...

In po vsem tem me je imelo da bi mjčkn tud očke zaprla, pa je bil prevečkrat nasproti vozeč šlepar na naši strani...

650km in 13 ur... Zadnji dve čez mesto in slaba ura postanka... Najbrž naslednjič vseeno z letalom, kljub takšnemu luksuzu, da je tud Sašo lahko stegnil svoje tačke, jest pa jih samo še za vratiom nisem imela...

-V-

Safari, plemena - 2.dan

Prišel je trenutek za NgoroNgoro... Pred šestimi leti sem prvi dan v Tanzaniji preživela ravno tu... In po koncu dneva bi lahko šla kar domov, čeprav se je dopust šele začel, bilo je noro, drugače, zanimivo in ko vidš Big Five ne bi moglo bit bolj popolno...  

In letos... pričakovanja so bila visoka, sploh glede na razmere prejšnjega dne, ko je že bilo vrhunsko... In ja, navdušenje se je stopnjevalo... Začelo se je v masajski vasici... Itak te nategnejo za denar... Kdo te pa danes ne... Ampak so luštni... Vedno znova sem navdušena nad njimi... Sploh tisti otročki nebogljeni, ki so polni muhic... Božčki... Tudi če je samo igra za spet nore turiste, ni lahko sedet v kravjeku in imeti obraz poln muh... 

Od tam pa spust v krater... Naj omenim, da je NgoroNgoro krater in po mnemju nekaterih, naj bi bil pred erupcijo višji od Kilimanjara... Danes je rob kraterja na višini 2300m, spustili pa smo se na nekih 1700m... Kjer se je pravi živalski vrt šele pričel... Že na vhodu te pričakajo pozerske opice, takšne in drugačne potem pa na stotine zebrc, gnujev, antilop, okostij, hijen, ujed, sloniv, bivolov in tistih 15 nosorogov in verjetno kak milijon flamingov... In jaaaa vidl smo tud enih 20 levov in levenij... Od tega tudi eno levinjo pri kosilu z ubogim gnujem... Verjetno se sliši krvolično, kakorkoli te živalice same poskrbijo za svojo selekcijo, enkrat ena drugič druga... In vsi ljubitelji živali... Tud jest jih imam rada, obižujem jih... Razumite, to je narava... In če te zanima, kako je imeti 3 levinje 2 metra nad glavo lahko rečem samo NORO LEPO...

-V-

Štirje dnevi na Kilimanjaru - Tanzanija

Štartali smo z motom Premikanje mej zmožnega... Nekateri so mislili, da smo nori...  

Na višini Triglava 2864m izgledamo že precej nori...

Z invalidskim vozičkom Kilimanjaru na proti je bila ena bolj divjih in bolj norih idej...

 

Kilimanjaro bo zame vedno posebna gora vredna spoštovanja... Dala mi je več kot mi je v tistem danem trenutku vzela... Ko sestopiš se vprašaš kaj mi je blo tega treba, ko minejo ure, dnevi in meseci, ugotoviš kako velik korak si naredil in da si v sebi našel delček, ki ga nisi poznal... 

Hvala Kili, ker me vedno sprejmeš nazaj in daš ljudem ob meni te posebne nepozabne občutke...

Priznam da je naša predpriprava malček šepala, tudi izbira vozička ni bila najboljša, veliko pa je naredila tudi narava, ki je z dežjem dodobra obdelala poti na gori... 

Nekaterim je že težko vstat iz kavča, mi pa smo se kljub vsem težavam prebili do višine 3720m. 

Na tem mestu predvsem hvala fantom (nosačem) ki so se že prvi dan borili s potjo, namesto 3 ure 6 ur... In nam s tem omogočili osvojitev prve postojanke na Kilimanjaru... Naslednji dan se je zdelo da bo lažje, kljub temu da je bila pot daljša, pa vendar so deževne razmere terjale svoj davek in smo namesto 5 ur hodili 15 ur... In osvojili drugo postojanko Horombo na višini 3720m...

Redki so trenutki ko tile fantje privolijo v pijačo turista... Tokrat jih je nas čaj in čokoladke reševal iz "dreka" v katerega smo jih spravili... Ko ti ni težko se odpovedat, čeprav veš da imaš pred sabo še tri ure hoje...

Po mojem mnenju je bil to velik uspeh kljub obstanku na drugi koči pa je nepogrešljivi člen naše ekipe Saško osvojil vrh... Bravo še enkrat in hvala ker si na vrh ponesel barve #sharedunlopspirit

Asante sana guys...

Pa kljub vsemu, moj osebni moto je, vsak korak je nova zmaga...  

V naslednjih dneh pa samo še uživancija... Safariii...

-V-

2. Dan najbolj nore avanture - Tanzanija

Na potepanjih ni počitka... Kljub temu da je bil današnji dan namenjen relaksaciji po napornem letu, smo obiskali plantažo kave... Ena lepših izkušenj... Ko se zaveš kako malo je cenjeno garaško delo...

Šli smo skozi celoten proces kave... Od semena do kavice v skodelici... Nabiranje - se mi zdi, da mi ni šlo najbolje od rok, sem se bolj ukvarjala s slikcami in snemanjem, potem je sledilo izkoščičenje kjer je svojo moč pokazal Saško, medtem ko je Boštjan veselo kramljal in pripravljal ogenj za praženje... Seveda je bilo potrebno kavo pred praženjem še oluščiti v čemer smo se preizkusili vsi... Prav tako smo se družinsko posedli okoli ognja in kavo prepražili in jo nato na fino zmleli (da ne bo pomote, tukaj ni mlinčkov)... 

Nato je sledil še preizkus našega produkta s katerim smo navdušeno nazdravili...

Po izkušnji s kavico je sledilo kosilo tradicionalno za pleme Chaga seveda ni manjkala tudi pokušina bananinega piva in vina...

-V-