Zakaj potrebujejo invalidi svoja parikrna mesta???

BREZOBZIRNOST ENIH, NOČNA MORA DRUGIH...

Invalidom parikrno mesto v bližini cilja olajša in skajša pot - Vozičkarji potrebujejo širše parkirne prostore - Bodimo strpni, ne parkirajmo na parkirnih mestih, ki so namenjena invalidom...

Marsikdo se nemalokrat vpraša, zakaj potrebujejo invalidi toliko parkirnih mest tik ob velikih nakupovalnih centrih in nekaterih drugih javnih prostorih. Drugo vprašanje je, če morajo biti ta parkirna mesta res tako široka. Gre za pretiravnaje ali dejansko potrebo? A naj bo kakorkoli, predpis je predpis in parkiranje na prostoru, namenjenega invalidom, je vsaj tako breobzirno kot parkiranje na zelenici sredi naselja.


Teptanje lastne podobe

Vprašanje namenskih parkirnih mest za invalide je še dandanes, ko smo v enaindvajsetem stoletju in domnevno v družbi strpnosti, izjemno pereče. Res je, da je pri nekaterih večijih prodajnih centrih nemalokrat kar preveč parkirnih mest, ki so namenjena invalidom. Včasih lahko vidimo, kako iz avtomobila, označenega z nalepko invalidne osebe, stopi povsem zdrav človek, vseeno pa vse to ni opravičilo, da mi parkiramo na mestu, ki je namenjeno invalidom, in na ta način poteptamo vso svojo "kakor deklarirano" humanitarno noto. Ne gre za to, da bi se nam morali invalidi smiliti, bodimo le pošteni do njih in jim omogočimo uporabo parkirnih prostorov, ki jih potrebujejo, ker jim omogočajo avtonomnost, ki jim jo zagotavlja avtomobil.


Krajša pot, dovolj široko parkirno mesto

Problematika parkirnih prostorov za invalide nekoliko podrobneje: praviloma so blizu vhoda, razlog je predvsem v tem da invalidi, ki težje hodijo, laže opravijo razdaljo do trgovine oziroma cilja. Enako velja za spremljevalce invalidnih oseb, ki jim pomagajo, in tudi tetraplegike na vozičkih, ki jim daljša pot pomeni določeno težavo. Zaradi paraplegikov bi lahko bila invalidska parkirišča povsem na drugi strani, nujno pa potrebujejo dovolj širok prostor za parkiranje. Kaj se namreč lahko zgodi? Invalid vozičkar potrebuje ob svoji levi strani najmanj meter in pol širok prazen prostor. Vozičke imajo praviloma na zadnjem sedežu, ob izstopanju voznik seže nazaj po voziček, na široko odpre vrata, sestavi voziček, sede nanj in se odpelje. To pomeni, da pač potrebuje dovolj širok parkirni prostor, da lahko povsem odpre vrata, če ima srečo, da dovolj široko parkirno mesto še nekako najde. S tem pa zgodba še ni končana.


Kako priti v avto

Navadno se zaplete takrat, ko se vrne. Če nekdo parkira svoj avtomobil preblizu njegovega, ne more v avto, če se še tako trudi. Mnogi bentijo in preklinjajo, navadno pa morajo iskati pomoč drugih, kar ni prijetno, kajti tudi invalidi želijo biti čim bolj samostojni. Potem se zalpete še s tem, kako dobiti nekoga, ki mu bo pomagal premakniti avto. Marsikdo se ustraši komand za ročno upravljanje, čeprav je avtomobil s temi komandami mogoče upravljati tudi klasično. In potem salomonsko rešujejo zaplet. Avtomobil naključni pomočnik prestavi v prosti tek in ga enostavno porine nazaj, potem pa pride drug voznik, ki se razburaja zaradi ovire na cesti - in zgodba ni nikoli končana.
Vse to so nepotrebni zapleti, ki jih ne bi bilo, če invaid lahko pakrira na namenskem prostoru z dodatnim širokim poljem, tako imenovano zebro. Tudi zato nikoli ne parkirajte na invalidskih prostorih, če niste invalid. Enako velja tudi za spremljevalce ali druge sopotnike invalidov v primerih, ko v vozilu ni osebe, ki tak parkirni prostor resnično potrebuje.



Paraplegik Janez Hudej:
"Avtomobil so naše druge noge in brez njih si ne moremo predstavljati življenja. Naše življenje je še bolj povezano z avtomobilom, kot so življenja drugih, parkiranje pa je naša večna nočna mora."

(Nedeljski dnevnik: Gaber Jošt)

Če ste mi že prevzeli parkirni prostor, prosim prevzemite še mojo invalidnost...