Tanzanija drugič...še vedno čudovita...

Ko sem bila prvič, sem se vrnila z najlepšimi možnimi občutki... Zame je bilo to takrat najlepše potovanje... in sedaj 5 let kasneje ni nič drugače... tokrat sem bila sicer v drugačni vlogi, kot spremstvo ekipce, ki je želelo doživeti to čudovite deželo. 

Tanzanija je dežela, z veliko možnostmi s katerimi si lahko popestriš potepanje in je ena redkih, kjer lahko združiš hribolazenje, safari in lenarjenje na zame najlepšem otoku Zanzibar. 

In ko rečem hribolazenje, ni to ena Grmada v Polhovem Gradcu, vendar najvišji vrh afriške celine, Kilimanjaro. Kilimanjaro ali streha Afrike, kot mu pravijo, je visok 5895m. Na vrh se povzpneš skozi 4 različne klimatske pasove kot so tropski deževni gozd, močvirnata pokrajina, polpuščavska kamnita pokrajina ali alpska puščava in na vrhu ledena kapa. V petih dneh prehodiš približno 90km in narediš 4000 višinskih metrov, kar ni mala malica... Je kar zahteven vzpon vendar vreden teh občutkov, ki jih začneš dojemati šele ob prihodu domov...

Safari, to ni živalski vrt, no ali pa majčkeno večji živalski vrt brez ograj in kletk... kjer levi, sloni, hijene, zebre, bivoli, nosorogi, žirafe, antilope... vsi živijo skupaj... in izgleda, kot da so vsi skupaj družina, vendar okostja sem ter tja le kažejo na to, da je to divja narava s še bolj divjimi živalmi, kjer si res ne želiš da bi se ti avto pokvaru in bi moral peš po pomoč...

Lenarjenje na Zanzibarju... a je treba kej velik napisat... turkizno morje, veliiike ribe, hladno pivo, visoke palme... to je to...

...opica na poti na Kilimanjaro...

...Zebra Rocks...kamor smo se povzpeli za aklimatizacijo drugi dan...

...male hišice so stranišča ob poti na 4200m...v ozadju Uhru Peak (kilimanjaro)...

...my little mafia team...

...Mawenzi...

...moja ekipca, tik pred zadnjim in najpomembnejšim vzponom...

...Kibo hut 4700m...

...guncamo afne na poti navzdol...

...nature beauty...

...metuljček cekinček, ti potepinček...

...masajčki na klepetu...

...safari time...

...mala zebrica v zavetju staršev...

...napad opic...

...tri dni star opiček...

...blue monkey...

...najlepši občutek, ko je le 5m stran...

...taxi...

...baobab...

S približno 2.000 ali manj člani je pleme Hadzabe eno zadnjih, ki je ostalo v stiku z naravo, daleč od ponorelega sveta turizma in univerzalne globalizacije. Njihov življenjski stil je podoben tistemu izpred mnogo let, ko so živeli njihovi predniki. Naloge vsakega spola so razdeljene, saj moški navadno lovijo sami in domov prinašajo meso in med, ženske in otroci pa nabirajo sadeže, jagode in korenine. Lovci so zelo spretni in drzni, svoj plen zalezujejo tako, da so nevidni in ga privabljajo z značilnimi gibi in s pomočjo živalskih delov, kot je antilopino rogovje. Ker je to edini način, da preživijo, so edini, ki imajo dovoljenje za lov v parku Serengeti, drugače je lov prepovedan. Člani plemena živijo v votlinah in jamah in s tem čim dlje od ostalih ljudi. Njihov teritorij je jezero Eyasi, a jim je ostal le kanček širnih ravnic, ki so jih nekoč imeli. Zaradi oddaljenih domov in zaradi porok med člani, so se uspeli izogniti tudi mnogim boleznim, ki ogrožajo ostale Afričane, kot je recimo virus HIV. Zanimiva značilnost plemena Hadzabe je njihov jezik. Bili naj bi v nekakšnih sorodstvenih odnosih z Bušmani iz puščave Kalahari, ker proizvajajo iste klike med govorjenjem. Tudi njihove fizične lastnosti so podobne, saj so manjši in bolj suhi od ostalih plemen.

...hiša poglavarja plemena Hadzabe...

...marsikomu se zdi sporna fotografija...

...moja najljubša fotografija...

...masajska tržnica...

...ribja tržnica v Dar-es-Salaamu...

...in to je to... sanjski Zanzibar...

...muškatni orešček...

...klinčki...

...karambola...don't try this at home...ker je kisla kot hudič...

...Legenda...Mr. Butterfly...

...nič kaj prijetno, pa vendar je potrebno videti lepše in malo manj lepše stvari...mesna tržnica...verjetno bi postala vegetarjanka, če bi morala sama kupovati meso...sicer pa tukaj se itak je ribice...

...The Rock...najlepša restavracija...sanjsko...

 -V-