Ko sta moja dva starejša bratca začela čajčkat, sm bla jest še bl mejčkena... in se mi je to zdel, kr neki... sploh čaj pa mleko... pa sej to ja ne gre skupej... ampak s časoma se pa tud kakavčkov in vročih čokoladic in sadnih čajev (obarvane vode) naveličaš... pa probaš kej druzga... recimo pravi čaj... in k je zdej tko modern, da maš vse sorte okusov: vanilija, kokos, pomaranča, cimet... ugotoviš, da zadeve znajo bit celo užitne ali celo več kot to, zelo okusne... sploh ker ne pijem kavice, je zlo fajn... no tako sem v kratkem času postala pravi freak za čajčke in jih mam doma celo zbirko, vseh mogočih okusov... Je pa dobr o čajčkih tud kej vedet... in za marsikoga bi bilo tole dolgočasno natolcevanje... k je res kr velik materiala, ampak koga bo pa mogoče zanimal... je res zanimivo...
Najlepše je če ti čaj nekdo postreže...Že stari Kitajci so vedeli, da čaju nič ne škodi bolj kot naglica. Poleg umirejenga časa in primernega razpoloženja je za skodelico dobrega čaja, poleg kakovostnega čaja seveda, potrebna še dobra voda. Najboljši čaj prpavimo z mehko vodo, ki je v naših krajih redka dobrina.
Skodelica čaja, posebno zelenega, je čudovita priložnost, da se naučimo razlikovat različne okuse ter spoznamo vesoljstvo arom. Pravzaprav okušamo le okus medtem ko arome vonjamo. To spoznamo pri prvi degustaciji čaja: čaj v skodelici si ogledamo, da se nam približa z barvo, bistrino ali motnostjo, in ga povonjamo, da občutimo aromo. Nato srknemo požirek čaja in obenem potegnemo zrak skozi usta. Zapremo usta, zadržimo dih in čaj "povaljamo" po ustih. Tako občutimo okus, ki je ponavadi vsaj malo trpek, vendar tudi rahlo sladek, morda pa grenak ali še celo nekoliko slan. Čaj nato popijemo, šele nato izdihnemo skozi nos in tako občutimo še aromo.
ZELENI ČAJ
Čaj je bil v vsej svoji vsaj dvatisočletni, verjetneje pa štiritisočletni in morda še daljši preteklosti izrazito zelen. Je bolj ali manj izvorni čaj z dolgo, pestro in nadvse zanimivo preteklostjo, ki se ji danes pridružujejo še številno spodbude za zdravje. D atako lepo vpliva na dobro počutje ter širi zavedanje, pa je znano že tisočletja. V zadnjem času se uveljavlja kot izrazito dobrodejen napitek proti civilizacijskim boleznim, pravzaprav kot preventiva pred njimi. Vsebuje nemalo flavonoidov, ki učinkujejo kot antioksidanti in telesu bistveno pripomorejo v obrambi pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Tako je dan z dvema, tremi skodelicami zelenega čaja vsekakor bolj zdrav, predvsem pa zelo prijeten in spodbuden. Zeleni čaj resda poživlja, vendar obenem sprošča in učinkuje bistveno drugače kot črni čaj, ki je hitrejiši in močnejši poživilni napitek. Domnevno je za sproščajoči učinek zelenega čaja odgovorna aminokislina teanin, ki je veliko vsebujejo predvsem japonski zeleni čaji.
Zeleni čaj izvira iz Kitajske, kjer ga še vedno pridelajo največ. Druga skrajno zelena čajna dežela je Japonska, kjer čajevec gojijo že več kot tisočletje. Bistvena razlika v primerjavi s črnim čajem je v tem, da lističe takoj po obiranju hitro segrejejo in tako preperčijo delovanje encimov, ki so v njih. Nato jih posušijo, vendar se zaradi posebnih postopkov obdelave razvijejo različne arome in zato so si - poleg vrste svežih lističev, sorte čajevca, rastišča in načina gojenja - zeleni čaji tako različni po okusu in aromi.
Ključni prispevek k odličnemu zelenemu čaju se skriva v količini odmerjenih čajnih lističev, temperaturi vode in času. Če zeleni čaj pripravljamo kot črni, dobimo napitek veliko premočnega okusa in pregrobe arome. Bolj kakovostne vrste kitajskih zelenih čajev sicer lahko prelijemo z vrelo vodo, sicer pa velja, da zeleni čaj pripravimo z vodo, ki jo najrpej zavremo in nato ohladimo na 70 do 80°C. Na skodelico odmerimo žličko čaja, vendar so zeleni čaji zelo različni, tako da na primer krogličasto zvitih lističev čaja GUNPOWDER odmerimo manj, skuštrani PAI MU TAN pa zagrabimo kar s prsti. Zeleni čaj, ki ga prelijemo z zavreto in nato nekoliko ohlajeno vodo, pustimo v njej približno tri minute in precedimo. Nato še enkrat zavremo enako količino sveže vode inčajne listične prelijemo še drugič, zdaj z vrelo vodo. pustimo dve do tri minute in recedimo. Tako pripravljamo predvsem japonske zelene čaje. Čajne lističe lahko že prvič prelijemo z vrelo vodo, vendar jih tedaj v njej pustimo le eno minuto ali največ dve. Zatem, spet z vrelo vodo, pripravimo še drugi preliv, ki ga precedimo po dveh do treh minutah.
Zeleni čaj pijemo brez dodatkov, saj le tako pride do izraza njegova čudovita aroma. Če se ne moremo navaditi na njegov zmerno do močneje trpek okus, si pomagamo tako kot na Japonskem, kjer ob čaju radi pojedo sladkorček. Zlenemu čaju ne dodajamo mleka, ker tako izničimo njegovo aromo in zmanjšamo zdravilni učinek.
Kitajski zeleni čaj
Kitajska je pradomovina čaja, kjer še danes pridelajo največ kakovostnih čajev na svetu. Najboljše in najdražje še vedno izdelujejo ročno. Več kot tri četrtine pridelka zavzema zeleni čaj, ki ga večino spijejo Kitajci sami, oolong in črni čaji pa so namenjeni predvsem izvozu.
Kitajski zeleni čaji so okusna in aromatična čajna klasika z nadihom izvornosti. Vseh vrst jih je, so vsakdanji in bolj posebni, robati in prefinjeni. Zeleni čaj je na itajskem vsakdanja pijača, napitek za vse priložnosti. Njegova priljubljenost tudi na Zahodu narašča predvsem zato, ker je koristen za zdravje. Ko vstopimo v svet kitajskih zelenih čajev, se podamo na pot, ki se nikoli ne konča, kajti čaji vedno znova presenečajo z aromatično raznolikostjo. Če se s temi čaji šele seznanjamo, morda ni odveč, če začnemo na začetku ter se najprej dodobra seznanimo s temeljnimi vrstami. Ko zatem okusimo še druge čaje, nas presenetijo s prefinjenostjo, ki je morda sicer sploh ne bi zaznali.
Kitajski zeleni čaji so večinom abistri in manj trpki kot japonski, med drugim tudi zaradi načina obdelave, med katerim čajne lističe po obiranju hitro segrejejo v velikih kovinskih ponvah ali v valjih. Zelo kakovostni dajo zelo svetel preliv, ki se z okusom nagiba k prefinjeni sladkosti. Ker glede izločanja sestavin niso tako občutljivi na visoko temkperaturo kot japonski, jih lahko pripravljamo z bolj vročo ali celo vrel vodo, vendar v slednjem primeru odmerimo tako manj čaja kot časa.
"Special Green" čaji
Ti čaji so umetniška kitajska posebnost. So dobesedno ročno delo, saj odbrane čajne lističe med obdelavo zvijejo v različne oblike, jih povežejo med sabo ter naredijo droban umetniški izdelek, ki zasluži nekoliko drugačno pozornost in pripravo. Čaje special green je zato dobro pripravljati v stekleni skodelici, v katero položimo "kos" večjega oblikovanega čaja ali več manjših . Prelijemo z vročo ali vrelo vodo, čaj pustimo stati vsaj tri minute in medtem opazujemo, kao se razvijajo čajni lističi. Čaja ne precejamo, ampak ga posrebamo kar "z lističev", ki ostanejo v skodelici, in jih zatem še enkrat prelijemo z vrelo vodo.
Beli čaji
Beli čaji so izredno cenjeni in najboljše vrste prihajajo iz province Fujian na Kitajskem. Lističev ne obdelajo tako kot pri zelenih čajih, ampak jih le posušijo. Zato so ponavadi neenotnih oblik in zavzemajo vsaj še enkrat toliko prostora kot ostali čaji. Po zadnjih raziskavah naj bi beli čaji vsebovali občutno več antioksidantov kot zeleni čaji. Sestavine belega čaja zelo učinkovito napadajo proste radikale, ki povzročajo staranje kože, zato izvlečke belega čaja vedno pogosteje uporabljajo v kozmetični industriji.
Pripravimo ga tako da za eno skodelico odmerimo velik ščep čaja, ga prelijemko z le malo ohlajeno vodo in pustimo v vodi štiri do pet minut.
Kitajci imajo navado, da beli čaj najprej sperejo z vročo vodo (20 sekund) in ga še enkrat prelijejo, vendar ga tokrat v vodi pustijo tudo do 15 minut.
Japonski zeleni čaj
Čajevec so na Japonsko prenesli budistični menihi na začetku 9. stoletja našega štetja. Čaj jim je bil všeč zato, ker so hitro zaznali njegov vpliv na zbranost, budnost in širjenje zavedanja. Danes pridelujejo na Japonskem samo zeleni čaj, ki ga skoraj v celoti porabijo sami (zeleni čaj celo uvažajo), tako da je izvozu namenjen zelo majhen odstotek pridelka. Pridelava in predelava japonskih čajev je razen izjem, kot je GYOKURO, v celoti mehanizirana.
Za japonske zelene čaje je značilna motnost napitka, ki je pri kitajskih zelenih čajih prej izjema kot pravilo. Japonski čaji imajo to značilnost zaradi aminokisline teanin, ki ima po novejših dognanjih tako kot flavonoidi antioksidativne lastonsti, in zaradi načina obdelave. Čajne lističe po obiranju kratek čas segrevajo v pari in jih med nadaljnjo obdelavo stisnejo. zato so skoraj vsi japonski zeleni čaji ploščate oblike široki in podlolgovati ali igličasti.
Japonski zeleni čaji ne ponujajo take raznovrstnosti arom kot kitajski. Njihov okus je predvsem trpek. Na Japonskem je v navadi, da zaradi trpkosti čaja ob njem pojedo sladkorček ali kolaček, vendar čaja ne sladkajo. Če jetreba, omilimo trpkost japonskih čajev tako, da jih ne pripravljamo z vrelo vodo, oziroma jih v vreli vodi pustimo le minutko.
MATE
Mate je splošno razširjena pijača v Južni Ameriki, kjer je bolj priljubljen od kave in čaja, miljoni ljudi pa vsakodnevno uživajo v njegovem krepčilnem in poživilnem učinku. Yerba mate, kot mu pravijo v deželah, kjer je doma, so posušeni in zdrobljeni listi visokega zimzelenega drevesa, ki bi mu lahko rekli paragvajska bodika, saj je soroden v našh krajih rastoči bodiki. Vsebuje manj kofeina kot čaj, v njem pa je veliko polifenolnih spojin, ki učinkujejo kot antioksidanti. Po tej plati je mate podoben zelenemu čaju, le raziskav o njegovem učinku in zdravilni moči je bilo narejenih bistveno manj kot o zelenem čaju.
Znano je, da imajo ljudje, ki redno pijejo mate, manjši tek in pojedo malo hrane. Poleg tega spodbuja presnovo in veča porabo maščob, zato se v zadnjih nekaj letih v zahodnem svetu vedno bolj uveljavlja kot zelo koristna pijača proti odvečnim kilogramom. Obenem mate slovi kot splošno krepčilna pijača, ki spodbuja in krepi naš imunski sistem, podobno kot ginseng ali sladki koren. Kljub kofeinu učinkuje sproščujoče na živčevje. Krepi srce in varuje ožilje. Spodbuja delovanje jeter in izločanje strupenih snovi iz telesa. Učinkuje protivnetno in blaži alergične simptome. Zaradi omenjenega vse kaže, da njegov čas na Zahodu šele prihaja in da bomo o njem slišali vedno več in vse pogosteje.
Mate tradicionalno pripravljamo v bučki, ki jo imenujejo mate ali cuia in ga srkamo po kovinski slamici z imenom bombilla. Bučko napolnimo do tretjine z zdrobljenimi listi ter prelijemok z ne povsem vrelo vodo. Pustimo približno tri minute, nato čaj popijemo po slamici. Prilijemo vrelo vodo in mate čez nekaj minut posrebamo skozi slamico. Postopek ponovimo še enkrat ali dvakrat, dokler je v zdrobljenih lističih še kaj arome.
Drugače pa mate pripravimo podobno kot čaj: zvrhano žličko prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo tri do pet minut in precedimo. Pijuemo brez dodatkov ali dodamo, tako kot radi naredijo v Južni Ameriki, pražen sladkor in /ali limonin sok, poskusimo lahko tudi (netradicionalni) mate z melkom.
Aromatizirani zeleni čaji
Kitajska čajna tradicija pozna nekaj klasičnih aromatiziranih čajev, kot so na primer čaji s cvetovi jasmina, ki je nedvomno najbolj znan ter različice s cvetovi osmantusa in vrtnic.
Aromatizirane čaje pripravimo enako kot nearomatizirane zelene čaje. Aromatizirani zeleni čaji so primerni za pripravo raznih vrst sadnih pijač, za bovle ali kot aromatičen dodatek sadnim solatam.
Oolong RDEČI ČAJI
Čaj je prenehal biti samo zelen pred kakimi 500 leti, ko so na Kitajskem iznašli postopek izdelovanja čajev oolong. Zaradi veliko ročnega dela, brez katerega ni čajev oolong, lahko rečemo da so dobesedno izdelani, saj čajne listične po obiranju včekrat ročno svaljkajo, sušijo, segrevajo in spet svaljkajo. Za te čaje so značilni veliki, deloma ali povsem v koglaste oblike zviti lističi. Pripravljen čaj je bister, svetlo-ali zlato rumen do rjavkast. Vrhunski čaji oolong so čaji z "osebnostmi", ki v vroči vodi razvijejo celo vesoljstvo arom. Zaradi načina predelave so tože delno oksidirani čaji, ki se glede na vrsto lahko nagibajo k zelenim ali črnim čajem, vendar so vedno nekje vmes. Njihovo antioksidativno učinkovanje nakazuje barva: bolj ko so zeleni, bližje so zelenemu čaju tudi po zdravilni moči. Tehniko izdelave čajev oolong, ki je najtežja med vsemi, so do popolnosti izdelali na Tajvanu, nekdanji Formozi. zato so tamkanjšnji čaji oolong najbolj cenjeni in dosegajo najvišje cene, še vedno pa se jih drži ime "formosa oolong". Drugo najbolj znano območje tovrstnih čajev sta provinci Fujian in Guangdong na jugovzhodu Kitajske.
Čaje oolong lahko pripravimo podobno kot črne čaje, tako da žličko čaja prelijemo s skodelicjo vroče vode, pustimo štiri do pet minut ter precedimo. Drugi način priprave ja značilen samko za čaje oolong: na skodelico odmerimo dve žlički ali celo več čaja in ga prelijemo z vročo vodo. Pustimo minuto in precedimo: Postopek večkrat ponovimo, vedno s sveže zavreto vodo in čas namakanja lističev vsakič podaljšamo za minuto. Ne glede na način priprave pijemo čaje oolong brez dodatkov.
PU ERH
To je skrajna posebnost med čaji. Je zeleni čaj, ki je bolj črn od katerega koli črnega čaja. Starejši ko je, boljši je in višjo ceno ima. Lahko domnevamo, da je podoben pračaju, ki so ga na Kitajskem pili pred tisočeltjem ali dvema. To je zeleni čaj, ki ga dodatno dobesedno fermentirajo, tako da ga navlažijo, cepijo s kulturami mikroorganizmov ter dajo v topel prostor z visoko zračno vlago. Medtem se čaj povsem spremeni, svoje dodajo še mikroorganizmi, tako da z njihovo pomočjo nastane eden najskrivnostnejših, vendar tudi najbolj slovečih kitajskih krepčilnih napojev. Je temne kostanjevo rjave do črne barve, blagega okusa z nenavadno "zemljasto" aromo.
Puerh ne pijemo toliko zaradi poživlinega učinka in še manj zaradi okusa kot zaradi vpliva na naše splošno počutje in zdravje. Po tradicionalni kitajski medicini ima vleiko uravnovešalno moč, ker nima ne značaja yin ne yang, ampak je čista sredina. Naj smo nagnjeni sem ali tja, se s pitjem puerha približamo ravnovesju, ki se kaže v povečani splošni energiji, dobremu počutju in veselem odprtem razpoloženju. Puerh spodbuja delovanje jeter in izločanje strupov iz telesa ter pospešuje presnovo maščob. Zavedanje širi še bolj kot zeleni čaj, vse njegove lastnosti pa lahko še okrepimo, če smo po skodelici puerhna telesno dejavni.
Puerh je v primerjavi z drugimi čaji povsem nezahteven. Malo manj kot žličko prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo vsaj tri ali še raje pet minut in precedimo. Lističe lahko prelijemo še enkrat in pustimo vsaj pet minut.
ČRNI ČAJI
Glede na razširjenost črnega čaja v zahodnem svetu bi lahko domnevali, da je to "glavni" čaj na svetu. Po količini porabe je to res, v zgodovini čaja pa je črni čaj tako rekoč novinec. Kajti ves čaj je bil več kot dve tisočletji bolj ali manj zelen. Črni čaj so resda začeli izdelovati Kitajci, domenvno po spremenjenem postopku izdelave čajev oolong pred kakimi 300 leti, v svojem bistvu pa je črni čaj dediščina kolonialne dobe. Britanci so v 19. stoletju začeli gojiti čajevce v Indiji, na Cejlonu in v vzhodni Afriki, kjer so pridelovali samo črni čaj. Še danes so to klasična območja pridelave črnega čaja, medtem ko nam sicer zelo zelena Kitajska tudi ponuja neka odličnih črnih čajnih specialitet.
Če so čajni lističi za zeleni čaj po obiranju le malo obdelani, so čajni lističi za črni čaj predelani. Po obiranju jih nekaj časa pustijo, da ovenijo. Nato jih ročno ali strojno svaljkajo, da se iz celic izloči sok z encimi. Naslednja faza je znana kot fermentacija, v bistvu pa je to encimska oksidacija, med katero se razvije samosvoja aroma, lističi pa postanejo bakreno rjave barve. Zatem jih posušijo, zapakirajo in razpošljejo po svetu. Večino črnega čaja danes izdelajo mehanizirano, s tem postpokom pa nastane drobljeni čaj.
Glede učinka na zdravje črni čaji nimajo tako močnega antioksidativnega delovanja kot zeleni, ker flavonoidi v svežih čajnih listih med predelavo oksidirajo in sespremenijo. Še vedno pa učinkujejo kot antioksidanti, kar je v novejšem času potrdilo več znanstvenih raziskav.
Na skodelico vode odmerimo zvrhano žličko črnega čaja, prelijemo ga z vročo vodo, vendar šele zatem, ko voda v posodi zavre injo odstavimo, da se dvigajoči mehurčki poležejo. Čaj pustimo v vodi tri do pet minut, natančna količina pa je odvisna od količine čaja in velikosti skodelice. Če smo za žličko odmerili manj vode (1,5 dl), pustimo čaj v njej manj časa, če smo odmerili več vode (2 ali 2,5 dl) pa več časa. Dlje ko se čajni lističi namakajo v vodi, več polifenolov se izloč in trpkejši je čaj. Večina kofeina se izloči v prvih treh minutah.
Indijski črni čaji - Darjeeling
Iz pokrajine Darjeeling v vzhodni Himalaji, kjer so Bkritanci začeli gojiti čajevec v drugi polovici 19. stoletja, prihaja najfinejči črni čaj na svetu. Darjeeling je danes velik čajni vrt, ki ga sestavlja okoli sto nasadov, po katerih so posamezne sortne vrste čaja darjeeling dobile svoje ime. Razlike med njimi so velike, tako zaradi lege posameznega čajnega vrta kot zaradi časa obiranja. Pri tem je zanesljiv kazalnik cena - višja ko je, bolj kakovosten je čaj.
- Prvo obiranje (first flush) se začne konec februarja in traja do aprila. Vrhunske čaje tega obiranja odlikuje veliko vršičkov, ki dajo največ arome. Iz njih pripravljen čaj je bister in svetel, lahkega okusa, zelo osvežilen in zelo prijetne muškatne arome. Še posebno prija popoldan.
- Drugo obiranje (second flush) v Darjeelingu poteka konec pomladi in v zgodnjem poletju. To je vrhunec rasne sezone, v kateri so listi sočni in močni, med predelavo pa razvijejo mkočnejšo aromo. Pripravljen čaj ima poudarjen muškatni okusi n je primeren tudi za jutranjo skodelico.
Čaji first flush darjeeling radi med pripravo hitro postanejo trpki zaradi visoke vsebnosti polifenolov, ki so bolj podobni polifenolom v zelenem kot v črnem čaju. Zato lahko pri pripravi odmerimo manj lističev ali jih pustimo v vodi manj časa.
Indijski črni čaji - Assam
Danes v Indiji pridelajo največ čaja na svetu, največje sklenjeno območje, kjer gojijo čajevce, pa je pokrajina Assam na severozahodu Indije, ki se razteza na obeh bregovih reke Brahmaputre. Zaradi ugodnega podnebja liste čajevca tam obirajo od aprila do septembra. Assamski čaji so močnejši od večine drugih črnih čajev. Iz njih pripravljen napitek je zelo dišeč in aromatičen, temen in močnega okusa. S kančkom mleka je to klasični jutranji čaj. Največ ga spijejo v deželah na severu Evrope, kjer si s tem krepkim čajem razsvteljujejo temna jutra in dolge sive dni.
Črni čaji - Šrilanka
Čeprav se je Cejlon preimenoval v Šrilanko, se čaji s tega otoka, ki je en sam velik čajni vrt, še vedno imenujejo cejlonski. Najpomembnejši nasadi so v osrednjem gorovju, kjer na nadmkorski višini do okoli 2000 metrov rastejo čajevci, iz katerih naredijo sloviti cejlonski črni čaj. Za napitek so značilni jantarno zlata barva, močan okus in bogata, polna aroma.
Kitajski črni čaji
Kitajci se kot veliki ljubitelji zelenega čaja kar nekako ne morejo navdušiti nad črnimi čaji, vendar izdelujejo nekaj najbolj aromatičnih črnih čajev na svetu, ki jih gre večina v izvoz. Zato lahko na Zahodu uživamo v njihovem čudovite mehkem okusu, polni aromi in izrazito poživilni moči. To so čaji, mimo katerih ne more noben raziskovalni ljubitelj čajnega sveta, ne da bi se trajenje družil z vsaj enim izmed njih.
Aromatizirani črni čaji
Na Zahodu so aromatizirani čaji prvič prišli v modo konec 19. stoletja, v sedanjem času pa lahko izbiramo med številnimi, tudi zelo dišečimi čaji, saj jih aromatizirajo s pomočjo različnih vrste eteričnih olj in arom. Pri vse spodaj naštetih čajih je temeljni čaj cejlonski, nekateri imajo dodane tudi liste, cvetove ali plodove rastlin.
SADNI ČAJI
Poleg koškov sadja in naravnih eteričnih olj so v sadnih čajih hibiskusovi cvetovi in šipkov plodovi, ki med drugim vsebujejo organske kisline in flavonoide. Zato sadni čaji spodbujajo čistilne procese v telesu in imajo antioksidativne lastnosti.
So osvežilnega kislega okusa, primerni za jutranjo predramitev, kot ogrevajoča pijača pozimi, v poletni vročini pa se priležejo hladni in s kocko letu. Ne vsebujejo kofeina in jih lahko pijemo ob vsakem času dneva.
ROOIBOS
Nenavadno zelišče z zanimivim in zdravju koristnim učinkovanjem prihaja iz Južnoafriške republike, z gorovja Cedarberg. Praznuje okroglo stoletnico širše uporabe, saj so ga leta 1904 začeli prvič nabirati in predelovati za prodajo, pred tem pa so v njem uživali le domačini. Rooibos je bil sprva narejen le iz samoniklih rastlin, danes pa ga tudi gojijo, vendar ne uspeva nikjer drugje kot v omenjenem gorovju.
Rooibos v afriškem jeziku, ki je različica nizozemščine, pomeni rdeči grm. Njegove igličaste poganjke drobno zrežejo s tankimi lističi vred, jih naložijo v plasti in pustijo, da na vročem soncu encimsko oksidirajo. Postopek, med katerim se njihova zelena barva spremeni v temno oranžno, je podoben predelavi listov čajevca v črni čaj. Pri tem dobi tudi značilno sladko aromo.
Novejše raziskave so pokazale, da rooibos sicer vsebuje veliko rudnin, vendar nobene v večji količini. Zato pa je tolik pomembnejši kot napitek, ki nas, podobno kot zeleni čaj, preskrbi z antioksidanti. Rooibosovi antioksidanti so fenolne kisline in favonoidi, ki so po učinkovanju podobni flavonoidom zelenega čaja, le da so približno pol tako močni. Zaradi antioksidantov je rooibos splošno varovalni napitek pred težavami z zdravjem in boleznimi, ki so znane kot "civilizacijske". Poleg tega spodbuja delovanje jeter in pospešuje razstrupljanje telesa, koristno vpliva na prebavo in je dober za srce in ožilje. Po izkušnjah mladih mamic iz Južnoafriške Republike se je odlično izkazal za umiritev prebavnih krčev dojenčkov. Je antidepresiv s podobnim učinkovanjem kot šentjanževka, vendar ga moramo v ta namen piti redno vsaj tri tedne. Rooibos pijemo ob vsakem času dneva, toplega ali hladnega. Ker ima blago sladek okus, ga ni treba sladiti, zvečer se pa le prileže z žličko medu.
Rooibos čaj se zaradi svojega sladkega okusa ohlajen lepo ujema z vrsto sadnih sokov, pa tudi s šampanjcem in dobrim rdečim vinom. Rooibos je zelo primeren za pripravo različnih jedi, tako sadnih solat in kosmičev kot kuhanih zelenjavnih in celo mesnih jedi. Uporabimo ga preprosto namesto vode.
WELLNESS ČAJI
Dobro počutje skušamo "ujeti" z najrazličnejšimi dejavnostmi ali ne-dejavnostmi, s hrano in spijačo. Bistven delež k temu prispevajo čaji in zeliščni napitki, med katereimi jih nekaj izstopa po načrtni in skrbni izbiri sestavin in njihovih razmerih ter s tem tudi učinkovanja. To so čaji wellness, novost v čajnem svetu, ki nam ob različnih priložnostih pomagajo k takšnemu ali drugačnemu razpoloženju. Združujejo moč različnih zelišč, rooibosa in sadnih čajev, ki jih še okrepijo posebni dodatki, kot naprimer ginseng, sladki koren ali orešek kola. Priležejo se ob vsakem času dneva in zvečer, le čaj ENERGIJA učinkuje blago poživilno in je primernejši za predramitev jutra, za dejavno dopoldne ali kot osvežilna pijača med popoldansko rekreacijo ali po njej.
AJURVEDSKI ČAJI
Ajurveda je najstarejša znanost o naravnih zakonitostih življenja; beseda sama pomeni "znanost o življenju". Izvira iz Indije, njeni začetki pa segajo okoli 5000 let v preteklost. Človeško telo vidi kot celoto, kot soobstoj fizične, mentalne in duhovne energije.
Ajurveda pozna tri osnovne "značaje" ali doše, ki oblikujejo vsakega posameznika v povsem samosvojo osebno tako na fizični kot na mentalni in druhovni ravni. To so vata, pitta in kapha doša. Navadno v vsakem izmed nas ena od njih naravno prevladuje ali do skoraj enako močnega izraza prideta dve doši, medtem ko so osebe z enakim razmerjem vseh doš redke. Za optimalno zdrave in dobro počutje moramo stalno skrbeti za uravnovešanje doš, posebno "glavne" doše, ki nas najmočneje oblikuje. To delamo predvsem z upoštevanjem prehrane, vrste dela in drugih dejavnosti, ki so primerne za posamezne doše ali kombinacije doš.
ZELIŠČNI ČAJI
Zeliščna specialitetea, v kateri najdemo zelišča (melisa, meta, jagodnjak, malinjak, robida), plodove (šipek, janež, koški jabolka) in cvetove (sončnica, ognjič). Čaj med drugim vsebuje flavonoide, ki so sicer drugih vrst kot v zelenem in črnem čaju, vendar prav tako učikujejo kot antioksidanti n prispevajo k splošnemu varovanju telesa pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Poleg tega čaj učinkuje sproščujoče in nas obenem spravlja v veselje nad umirjenostjo, ki jo omogoča.
-V-
