Vandrouček spet na potepu...
1. april... DAN NORCEV... juhej...
...bi morale z Marjo odvandrati v Estonijo na njeno prostovoljno delo... jah ni nama ratalo in ni bila prvoaprilska šala... žal... zaradi nemogočih razlogov naju niso spustili na letalo... najprej so hotl pogledat v akumulatorje... hmmm še nikoli nikjer niso ustvarjali kaj takega... pa sem jim razložila, da če hočejo akumulatorje, da je potrebno razšraufat cel voziček, za kar pa je pooblaščen samo serviser za vozičke... in tukaj se je končalo... in ko so se naju dokončno odkrižal sva se šle pozanimat v čem je problem... mal so zavijal z očmi, pa sva midve še bolj... pa ko smo ugotovil, da bi mogoče lahko šel voziček na letalo kar se tiče akumulatorjev, so povedali, da ni šlo, ker je bila karta rezervirana napačno in ko sem ugotovila, da je bla rezervirana pravilno, so hoteli nek medicinski certifikat od Lufthansinega zdravnika... kar še nikoli nihče ni potreboval... no v glavnem... razlogi so se kar vrstili pa tud če niso imeli nobene osnove... amapk midve sva bile še vedno na tleh... po par urnem pregovarjanju smo se nekako pogodili, da nam izdajo karte za naslednji dan in Brniškega letališča... kjer imajo fantje in dekleta že dobro prakso in vse poteka brez kakršnihkoli težav...
...brez težav sva prišle tud čez Frankfurt do Tallinna... v Tallinnu naju je že čakala Elen in taxi... jupi... spakirava kufre v kombi in že šibamo novim dogodivščinam na proti... ko smo mal čvekal, sva zvedle, da bova imele enega sostanovalca... francoza... očitno imata z Elen mal težav... se nekak ne razumeta najbolš in tud ona nama ga ni najlepše opisala... tko, da sva prišle v Raasiku (vasica v kateri Marja izvaja prostovoljno delo v mladinskem centru) kr mal prestrašene, kaj bo zdej to... no pa se je Ben prikazal... bil je full prijazen... še kufre nama je nesu v sobo... pa ne samo to... najprej je bil tko prijazen, da nama je hotu skuhat kavo, pa čaj... in ko so se šefi spokal nama je bil prpravlen skuaht tud večerjo... tko da ja nič groznega... naj omenim to, da v tem stanovanjcu v katerm spiva med tednom je higiena na minimumu... no Marja pravi da je ni... opremljeno je tko, da je vsak prnesu eno vilico in en nožek od doma... nekje so najd tud par krožnikov... v glavnem vse skupi nič... sta dva kamp štedilnička in od tega na vsakem dela samo ena plata... še dobr da nisem nek vrhunski kuhar... in da ne omenjam kopalnice joooj... ampak sprejmeš kot je... sej v kampih tud ni neke hude čistoče... no in pri vsem tem... sem jest v vseh predhodnjih pogovorih zgrešila eno pomembno stvar... ob sredah se hodijo v našo kopalnico tuširat brezdomci... jupiii... pa naj povem... prvo sredo sploh ni blo tko grozn... no ja... bomo vidl kaj bo naslednji dve...
...trenutno sva v Tallinnu... namreč za vikende prideva v civilizacijo, ker na vasi nekako ni kaj početi, železnica pa za voziček ni ravno prilagojena... tko da spiva v full luštnem hotelu... no in pri vsej organziaciji v tisti vasici je full fajn ko ti menjajo brisačke in pospravljajo posteljo... aja pa še to... tukej imava pa tud brezplačen in brezžičen internet... jupi... zmontiram računalnik in gremo... no ja pa spet ni šlo vse tko gladko... vsake 2 sekunde se je zadeva disconectala... in kaj zdej... no po dolgem razmisleku in skorajšnjem živčnem zlomu in nošenju računalnika gor in dol po hotelu sem ugotovila, da najbolje lovi, na hodniku, na tleh pred dvigalom... res da se ti vsi smejejo... amapk je vseeno bolje kot internet v Raasiku, k je računalnik iz pradavnine... z WIN98... in ko prižgeš explorer traja nekih 6 minut, da se vse skupaj naloži...
Toliko za enkrat o prvih dogodivščinah...
Lepe praznike... pa velik zajčkov... al pa jajčk... no pa tud šunkice...
-V-
1. april... DAN NORCEV... juhej...
...bi morale z Marjo odvandrati v Estonijo na njeno prostovoljno delo... jah ni nama ratalo in ni bila prvoaprilska šala... žal... zaradi nemogočih razlogov naju niso spustili na letalo... najprej so hotl pogledat v akumulatorje... hmmm še nikoli nikjer niso ustvarjali kaj takega... pa sem jim razložila, da če hočejo akumulatorje, da je potrebno razšraufat cel voziček, za kar pa je pooblaščen samo serviser za vozičke... in tukaj se je končalo... in ko so se naju dokončno odkrižal sva se šle pozanimat v čem je problem... mal so zavijal z očmi, pa sva midve še bolj... pa ko smo ugotovil, da bi mogoče lahko šel voziček na letalo kar se tiče akumulatorjev, so povedali, da ni šlo, ker je bila karta rezervirana napačno in ko sem ugotovila, da je bla rezervirana pravilno, so hoteli nek medicinski certifikat od Lufthansinega zdravnika... kar še nikoli nihče ni potreboval... no v glavnem... razlogi so se kar vrstili pa tud če niso imeli nobene osnove... amapk midve sva bile še vedno na tleh... po par urnem pregovarjanju smo se nekako pogodili, da nam izdajo karte za naslednji dan in Brniškega letališča... kjer imajo fantje in dekleta že dobro prakso in vse poteka brez kakršnihkoli težav...
...brez težav sva prišle tud čez Frankfurt do Tallinna... v Tallinnu naju je že čakala Elen in taxi... jupi... spakirava kufre v kombi in že šibamo novim dogodivščinam na proti... ko smo mal čvekal, sva zvedle, da bova imele enega sostanovalca... francoza... očitno imata z Elen mal težav... se nekak ne razumeta najbolš in tud ona nama ga ni najlepše opisala... tko, da sva prišle v Raasiku (vasica v kateri Marja izvaja prostovoljno delo v mladinskem centru) kr mal prestrašene, kaj bo zdej to... no pa se je Ben prikazal... bil je full prijazen... še kufre nama je nesu v sobo... pa ne samo to... najprej je bil tko prijazen, da nama je hotu skuhat kavo, pa čaj... in ko so se šefi spokal nama je bil prpravlen skuaht tud večerjo... tko da ja nič groznega... naj omenim to, da v tem stanovanjcu v katerm spiva med tednom je higiena na minimumu... no Marja pravi da je ni... opremljeno je tko, da je vsak prnesu eno vilico in en nožek od doma... nekje so najd tud par krožnikov... v glavnem vse skupi nič... sta dva kamp štedilnička in od tega na vsakem dela samo ena plata... še dobr da nisem nek vrhunski kuhar... in da ne omenjam kopalnice joooj... ampak sprejmeš kot je... sej v kampih tud ni neke hude čistoče... no in pri vsem tem... sem jest v vseh predhodnjih pogovorih zgrešila eno pomembno stvar... ob sredah se hodijo v našo kopalnico tuširat brezdomci... jupiii... pa naj povem... prvo sredo sploh ni blo tko grozn... no ja... bomo vidl kaj bo naslednji dve...
...trenutno sva v Tallinnu... namreč za vikende prideva v civilizacijo, ker na vasi nekako ni kaj početi, železnica pa za voziček ni ravno prilagojena... tko da spiva v full luštnem hotelu... no in pri vsej organziaciji v tisti vasici je full fajn ko ti menjajo brisačke in pospravljajo posteljo... aja pa še to... tukej imava pa tud brezplačen in brezžičen internet... jupi... zmontiram računalnik in gremo... no ja pa spet ni šlo vse tko gladko... vsake 2 sekunde se je zadeva disconectala... in kaj zdej... no po dolgem razmisleku in skorajšnjem živčnem zlomu in nošenju računalnika gor in dol po hotelu sem ugotovila, da najbolje lovi, na hodniku, na tleh pred dvigalom... res da se ti vsi smejejo... amapk je vseeno bolje kot internet v Raasiku, k je računalnik iz pradavnine... z WIN98... in ko prižgeš explorer traja nekih 6 minut, da se vse skupaj naloži...
Toliko za enkrat o prvih dogodivščinah...
Lepe praznike... pa velik zajčkov... al pa jajčk... no pa tud šunkice...
-V-
1 komentar:
Ohoho, prava pustolovščina vse tole. Pa stanovanje z minimumom higiene. Ja, sej vem, pač potrpiš tist cajt, ko si tam in se zahvaljuješ, da maš doma vse lepo čisto, snažno in dišeče :-)
Glede komplikacij pa sem izrazila mnenje že na Zgagičinem blogu.
Pa še kej piš, je zanimivo :-)
Objavite komentar