ponedeljek, april 09, 2007

Nova odkritja...


Živalski vrt v Tallinnu... nekako me je razočaral... imajo živalce full male kletke... pri nas tudi tigra nimamo več v kletki... joooj... npr. opice imajo kletke iz tako goste mreže, da jo komaj vidiš... tiger ima kletko široko za dve svoji dolžini telesa in dolgo za 3 dolžine telesa... dajo pa veliko na ptičke, goske, račke, labode... imajo ogromen travnik, z malo večjimi mlakami, kjer lahko čofotajo, kar pač preživi pri njih v naravi... je pa zanimivo to, da ima slonček full dlake na sebi... najbrž ker je tko mraz pa se je prilagodil...











































Objekt brez katerega skoraj da ne gre... NOGOMETNI STADION...











































Tallinn TV stolp...

...prostostoječi stolp, ki meri v višino 314 metrov in tehta 20.000 ton, ima v 21. nadstropju na 170m razgledno ploščad, z restavracijo, ki po čudežu ni ena izmed dražjih je bil zgrajen zaradi boljše telekomunikacije leta 1980, ko so bile v Moskvi letne olimpijske igre... jadralni del iger pa se je odvijal v Tallinnu...











































Pa še nekaj sličic od Tallinna...












































Joooj... pa še neki morm povedat... se mi je cel čas full čudno zdelo, ko so se mimo vozili avtomobili in je ropotal kokr da majo verige gor... ampak jih ni blo vidt, pa tud kr hitr so vozil, no pa sm se le opogumla in šla na parkirišče prevert v čem je fora... preprosto jih ma večina v gumah nekakšne integrirane žebljičke... juhej... tko da lahko brez težav šibajo po tej sibiriji...

-V-



petek, april 06, 2007

Nekaj malega o Estoniji...

Estonija - med srednjim vekom in kozmopolitanstvom
Že ob prihodu v katero izmed estonskih mest je opaziti, da je Estonija tista baltska dežela, ki najbolj diši po zahodu, in če se malo ozreš okoli sebe, hitro najdeš tudi odgovor. Finski turisti, finske verige trgovin in kioskov, finske prevozne družbe... Estonsko-finsko navezo pa krepijo skupne jezikovne korenine - estonski jezik namreč spada v ugro-finsko jezikovno skupino, kamor med drugim uvrščamo še finski, laponski in madžarski jezik.

Estonski nacionalni značaj


Estonci izvirajo iz poljedelskega ljudstva z intimnim odnosom do narave in zdi se, da imajo prav tu korenine tudi estonska zadržanost, učinkovitost, ponižnost in vljudnost. Stereotipna estonska hladnost, načrtnost in preračunljivost je tako pravo nasprotje litvanskemu značaju, ki naj bi izražal družabnost, gostoljubnost, čustvenost... Estonski boj za samostojnost je bil v nasprotju z romantičnim litvanskim, ki je bil strasten, drzen, tvegan in je vseboval preko dvajset smrtnih žrtev, hladen, postopen, preračunljiv in nenasilen. Latvija, osrednja baltska država, naj bi združevala lastnosti obeh sosednjih dežel. Čeprav estonska zadržanost redko dovoljuje povabilo tujca na dom, zna blagodejno vplivati na tiste, ki ne marajo vsiljivega oglaševanja spominkov, hrane ali prenočišč ter raje zaupajo svojim odločitvam. Estonske značajske poteze pa vse prej kot odvrnejo popotnika v poskusih, da bi se jim približal, nasprotno - močna navezanost na lokalne korenine in tradicijo vzbuja občutke varnosti in zaupanja.

Pokrajina umirjenih površin in barv

Kot v njeni južni sosedi Latviji je tudi v

Estoniji polovico dežele prekrite z gozdom. Pokrajina je ravna, poleti intenzivno zelena in bogato vodnata. Bogastvo slanih in sladkih voda je obilno; vodo najdete v obliki jezer, med katerimi je največje jezero Peipsi, močvirij, ki prekrivajo petino Estonije, rek in morske obale.

Geografsko se najmanjša baltska država od ostalih dveh razlikuje predvsem po obali, ki je v Estoniji razčlenjena in bogata z otoki ter prekrita z apnencem, zaradi česar nosi ime Baltski blišč.


Kje letujejo Estonci

Obmorsko letovišče Pärnu očara s pisanimi hišnimi vratmi in številnimi drevoredi. Ponuja široko paleto užitkov, od relaksacijskih v znanih blatnih kopelih do športnih, kulinaričnih in kulturnih. Lahko loviš veter v laseh na kolesarskem pohajkovanju po udirajoči mivkast plaži ali obiščeš moderno galerijo, ki preseneča z izvirnostjo razstav, kot je na primer razstava poljskih stranišč z estonskimi motivi.


Če obala na kopnem ni dovolj velik izziv, se lahko s trajektom odpraviš na ekscentričen sedem kilometrov dolg otoček Kihnu. Otoček je prekrit z gozdom, opečnato rdeče lesene hiše z belimi obrobami pa spominjajo na naselja ob norveških fjordih. Ko vas trajekt izpljune na začetku otoka, ne pričakujte, da boste za gozdom, ki ga vidite pred sabo, zagledali vas ali kakšno drugo obliko naselja. Hiše na Kihnuju so razsejane po gozdu in oddaljene med sabo tudi po kilometer.

-V-


P.S. - naj vam zaupam še to skrivnost... vi uživate v sončki in 18 stopinjami... midve pa uživava v sončku... 0 stopinjami in ledenem vetru...


Začelo se je s 1. aprilom...

Vandrouček spet na potepu...

1. april... DAN NORCEV... juhej...

...bi morale z Marjo odvandrati v Estonijo na njeno prostovoljno delo... jah ni nama ratalo in ni bila prvoaprilska šala... žal... zaradi nemogočih razlogov naju niso spustili na letalo... najprej so hotl pogledat v akumulatorje... hmmm še nikoli nikjer niso ustvarjali kaj takega... pa sem jim razložila, da če hočejo akumulatorje, da je potrebno razšraufat cel voziček, za kar pa je pooblaščen samo serviser za vozičke... in tukaj se je končalo... in ko so se naju dokončno odkrižal sva se šle pozanimat v čem je problem... mal so zavijal z očmi, pa sva midve še bolj... pa ko smo ugotovil, da bi mogoče lahko šel voziček na letalo kar se tiče akumulatorjev, so povedali, da ni šlo, ker je bila karta rezervirana napačno in ko sem ugotovila, da je bla rezervirana pravilno, so hoteli nek medicinski certifikat od Lufthansinega zdravnika... kar še nikoli nihče ni potreboval... no v glavnem... razlogi so se kar vrstili pa tud če niso imeli nobene osnove... amapk midve sva bile še vedno na tleh... po par urnem pregovarjanju smo se nekako pogodili, da nam izdajo karte za naslednji dan in Brniškega letališča... kjer imajo fantje in dekleta že dobro prakso in vse poteka brez kakršnihkoli težav...

...brez težav sva prišle tud čez Frankfurt do Tallinna... v Tallinnu naju je že čakala Elen in taxi... jupi... spakirava kufre v kombi in že šibamo novim dogodivščinam na proti... ko smo mal čvekal, sva zvedle, da bova imele enega sostanovalca... francoza... očitno imata z Elen mal težav... se nekak ne razumeta najbolš in tud ona nama ga ni najlepše opisala... tko, da sva prišle v Raasiku (vasica v kateri Marja izvaja prostovoljno delo v mladinskem centru) kr mal prestrašene, kaj bo zdej to... no pa se je Ben prikazal... bil je full prijazen... še kufre nama je nesu v sobo... pa ne samo to... najprej je bil tko prijazen, da nama je hotu skuhat kavo, pa čaj... in ko so se šefi spokal nama je bil prpravlen skuaht tud večerjo... tko da ja nič groznega... naj omenim to, da v tem stanovanjcu v katerm spiva med tednom je higiena na minimumu... no Marja pravi da je ni... opremljeno je tko, da je vsak prnesu eno vilico in en nožek od doma... nekje so najd tud par krožnikov... v glavnem vse skupi nič... sta dva kamp štedilnička in od tega na vsakem dela samo ena plata... še dobr da nisem nek vrhunski kuhar... in da ne omenjam kopalnice joooj... ampak sprejmeš kot je... sej v kampih tud ni neke hude čistoče... no in pri vsem tem... sem jest v vseh predhodnjih pogovorih zgrešila eno pomembno stvar... ob sredah se hodijo v našo kopalnico tuširat brezdomci... jupiii... pa naj povem... prvo sredo sploh ni blo tko grozn... no ja... bomo vidl kaj bo naslednji dve...

...trenutno sva v Tallinnu... namreč za vikende prideva v civilizacijo, ker na vasi nekako ni kaj početi, železnica pa za voziček ni ravno prilagojena... tko da spiva v full luštnem hotelu... no in pri vsej organziaciji v tisti vasici je full fajn ko ti menjajo brisačke in pospravljajo posteljo... aja pa še to... tukej imava pa tud brezplačen in brezžičen internet... jupi... zmontiram računalnik in gremo... no ja pa spet ni šlo vse tko gladko... vsake 2 sekunde se je zadeva disconectala... in kaj zdej... no po dolgem razmisleku in skorajšnjem živčnem zlomu in nošenju računalnika gor in dol po hotelu sem ugotovila, da najbolje lovi, na hodniku, na tleh pred dvigalom... res da se ti vsi smejejo... amapk je vseeno bolje kot internet v Raasiku, k je računalnik iz pradavnine... z WIN98... in ko prižgeš explorer traja nekih 6 minut, da se vse skupaj naloži...

Toliko za enkrat o prvih dogodivščinah...

Lepe praznike... pa velik zajčkov... al pa jajčk... no pa tud šunkice...

-V-