sreda, september 07, 2016

Vietnam

Vietnam... hmmm... zanimiva izkušnja, tako zanimiva, da sem si morala vzeti celo leto časa, da premeljem vse dogodke in sestavim misli... kljub temu pa še danes ne vem ali mi je bilo všeč ali malo manj všeč... definitivno je bilo lepo in zanimivo... predvsem pa drugačno... na trenutke naporno...

Pred desetimi leti, sem v Mehiki spoznala starejši par... Slovenca seveda... kljub temu, da smo potovali vsak zase s svojimi ruzaki, je naša pot imela veliko skupnih točk... in takrat je pogovor zašel tudi v Vietnam, bila sta navdušena... in glede na podoben popotniški vidik sta svetovala, da to pa moram nujno it in da mi bo full všeč...
Verjetno takrat še ni bilo toliko turistov kot jih je danes... in s tem tudi domačini najbrž niso bili tako zelo nadležni... včasih imaš občutek, da bi ti najraje še svojo mamo prodali, ali pa svoje otroke... sicer bi jih samo plačal, dobil pa itak ne...
In ja za to je bilo na trenutke tako zelo naporno... za vsako stvar si se moral pregovarjat... nobena cena ni veljala, še tiste, ki so kao nekje zapisane nikakor ne veljajo... na vsakem koraku ti nekdo nekaj prodaja in na žalost znajo biti ti ljudje precej ne prijazni...

Ampaaak... vse le ni bilo tako slabo... kljub vsemu, je Vietnam čudovita in zanimiva dežela... ponuja ogromno zanimivih mestec, polj, nasadov, plaž, templjev in pagod in potovanje z njihovimi vlaki je res zabavno...

HANOI
Moja pot se je začela iz severa proti jugu... sam začetek pa je bil mesto Hanoi... in prvi prometni šok... Seveda sem bila seznanjena s tem, da je promet v Vietnamu res adijo pamet... ampak tukaj, pa za prvi sprehod čez cesto res mjčkn razmislš pa počakaš par minut mogoče deset si ogledaš situacijo... in potem najbolje da zamižiš in z lahnim korakom poštartaš... na moje začudenje se kar izide... samo ustavit se ne smeš, tistih 1000 skuterjev že nekako odmota mimo tebe...
In glede na promet je najbolje, da si prenočišče najdeš nekje v bližini strogega centra, kjer so znamenitosti na dosegu koraka.

Drugače pa je Hanoi glavno in drugo največje mesto v Vietnamu. V njem najdeš značilnosti vzhoda in zahoda... Kitajske in Francoskih kolonij... Stari del mesta je nastal ob jezeru Hoan Kiem, okoli katerega se tudi največ dogaja... najlepši pogled nanj je ob sončnem vzhodu, kjer še zdaleč nisi sam, ker domačini že pridno telovadijo in se sproščajo... TaiChi, fitnes, yoga in tek to je njihovo življenje... Poleg vsega dogajanja na ulicah... tam je seveda vse... od frizerskega salona, kuhinje, šivalnice, čevljarjev, mehanikov, krojačev ni da ni... je mene najbolj impresionirala električna napeljava... ne veš kako gre kam kaj od koga za koga... ampak dela vse...

...Hoan Kiem jezero...



...elektrika...zagotovo je vsem jasno zakaj se gre...
...pa pejt čez, če si upaš...

...ena od mnogih...

...predsedniška palača, ki se je seveda ne sme slikat...

...shoping...

...tam kjer je shoping, so ponavadi tudi restavracije...
...sončni vzhod...
...jutranja telovadba... pa akcija naprej...


SAPA
Eden izmed lepših trenutkov te dežele... že sama pot do tja me je kr navdušla... spalni vlak... no ni bila ravno moja postelja ampak bila je udobna (pouštrček, dekca) vse kar rabš... ja in zraven si dobil še vodo, pa kozarček, zobno krtačko in glavnik, pa mislm, da celo banano za zajtrk in malce manj prijazne gospe so prinesle tudi čajček zjutraj... vožnja do tja je namreč dolga 8 ur... zanimivo je to da nihče natanko ne ve kako dolgo traja pot... še zaposleni, ki ti karto preščipnejo odgovorijo hmmm 6-8 ur maybe... stvarem se moraš samo prepustit in se ne obremenjevat s časom, pa je vse ok... sama vožnja je bila pa čist ok... kljub temu, da imaš občutek vsakih deset minut da si iztiril... ufff pa wc na vlaku... cel žur... sem šla prvič pogledat, pa sm si rekla... aha bo že... zihr lahk še ene 10 ur počakam... no pa ni šlo... sm se vseen mjčken bolj poglobila in ugotovila, da ni sranje (se opravičujem izrazu) do vrha WCja niti ni bruhanje... ampak je lepo žaganje, da ko le zbereš pogum, na nemirnem vlaku, da ne dobiš vsega kar spustiš notr spet nazaj gor... in tukaj ne potegneš vode, ampak se žaganje nekako premeša in spet je vse kot da ni nič... juheeej... samo pogum je treba zbrat...

...vlakec...


No pa nazaj k Sapi... je hriboviti del na meji s Kitajsko... obdan z riževimi polji v čudovitih terasah, bambusovimi gozdovi, nasadi indiga za barvanje ročno izdelanih tkanin... vmes pa najdeš še manjše vasice različnih manjšin... Vodička na trekingu je bila 18 letna punca iz plemena Črna Gamaša... luštna punca, ki nas je vodila po poteh riževih polj, mimo vodnih bivolov pa luštnih majhnih vietnamskih prašičkov (ja kakšni pa bodo če so v Vietnamu), spali smo pri domačinih... jedli njihovo domačo hrano... ja tle se je kr mal ustavl... full je blo majhnih kužkov na poti... in v Vietnamu se menda full njih poje... srčno upam, da ga na naši mizi ni bilo... riž je bil kr ok... poleg vodičke, se nam je pridružlo še ene par mamc s koški na hrbtu, ki so celo pot pletle konopljino vrv... nekak nam ni blo čist jasn zakaj so zraven v samem začetku, ampak se je slika hitro razkrila... že res, da tam rado dežuje in je vse blatno... in seveda smo nori toristi opremljeni z vse mogočimi gore-texi pa vibrami pa ni da ni... mamce pa veselo v enih šlapkah z gladkih podplatom... in valda je nam vsem full drselo njim seveda ne... rojene na blatnih poteh, kot da hodijo po peni... in ja seveda, njihova pomoč je bila marsikomu dobrodošla... seveda pa tud košek na njenem hrbtu ni bil prazen ampak poln reči za prodat... in valda moraš kupit, ker ti je pomagala... in spet smo bli tm, k so te na vsakem vogalu nategnl... če si kupu od mene, moraš še od moje sestre, sam zdej pa nisi v njihovi vasi ampak moji, moraš pa še od mene kupit... in tako se nikoliiii ne neha...

...vodni bivoli...

...nadležne gospe, ki so nas celo pot spremljale...in zelo komunikativne...4 ure smo se pogovarjal, wat jor nejm, old haw, marid, wer from... in gremo jovo na novo s temi vprašanji...

...riževe terase...
...umetniki...
...otroci so sončki povsod...
...domača obrt...

...pujsa pepa...


...starejši ljudje in mali otroci so najboljši portreti...


...nekako tkole so pa zgledale naše poti...super je, ko greš iz cone udobja...



HALONG BAY
Super izlet za mjčkn relax dopusta... ena noč na luksuzni ladjici v kraški pokrajini najlepšega zaliva in ena noč v lesenih apartmajčkih na samotnem otočku z edino peščeno plažico... predvsem zanimive so bile plavajoče vasice... nekateri staroselci jih menda sploh ne zapustijo...

...naša ladjica...

...dobrodošlica...

...rožce iz zelenjavce...









...tele čolničke samo ženske vozjo...moški so verjetn prešvoh...

...naselje...zgleda čist ok...

...če ne morš met avta, maš pa čoln...

...izlet na farmo Perl...

...nočko...

...smo štartali full zgodaj zjutraj, da bomo med prvimi pri neki jami... pa smo bli vseeno bolj med zadnjimi...
...sej je lepa...ampak pri nas so res čudovite... še en Švabo je reku, da je tale lepa, samo čez Postonjsko je pa ni a....

...delikatesa...

...Cat Ba Island...


...tukaj so se pa tud gospodje iz Top Gear-a ustavl...





HUE
Bivša kulturna in intelektualna prestolnica, cesarski Hue... V starem delu mesta se nahaja Prepovedano mesto (Forbidden City) v katerem so prebivali cesarji... mestece je ograjeno z visokim zidom in je pod Unescovo zaščito... stavbe zunaj obzidja so morale biti v tistem času grajene tako nizko, da se iz njihove strehe ni videlo čez obzidje...
Najlažje si mesto ogledaš z rikšo... za kar potrebuješ precej pogajanja in tudi ko je konec, vedno hočejo še več... in po mojem mnenju tukaj nimaš kej delat več kot 4 urce... naj bo to samo vmesna točka na poti v najlepše mesto v Vietnamu...


...forbidden city...









HOI AN
Mislim, da je vsem popotnikom tole najljubša postaja... čudovito malo mestece, s prijaznimi ljudmi, čudovitimi barvitimi hišicami... in čisto malo stran doooolge peščene plaže in toplo turkizno morje... seveda tudi tukaj ne manjka templjev in pagod, ampak nekako ko si videl eno si videl vse... mestece je predvsem znano po šiviljstvu in krojačih... tam ti zelo poceni po meri in iz kakovostnih materialov sešijejo kar želiš... moške obleke so seveda najbolj popularne... pa tudi ženskih oblekic ne manjka... če se ti zelo mudi, ti naredijo moško obleko (hlače, reklc, srajco) v 4ih urah... drugače nekako traja dva dni, vmes greš 2x na probo... če ne drugega se splača to doživet... zabavno je in prijazni so...
In naj povem, ker je vse tok fajn... tukaj je še promet, dokaj normlen, tako da ni bilo vprašanje, najela sva skuter in prekruzala vse... tudi 150km oddaljene ruševine...


...my Lady...

...kičast...

...ruševine My Son...
...na promenadi v HoiAnu... kupš lampionček in ga položiš v vodo...za srečo... še danes me je eno samo veselje...

...relax...

...proba...

DA NANG
Luštn izlet iz Hoi Ana s skuterjem in najlepša znamenitost za najbolj normalno ceno... the Marble Mountains... z dvigalom se pelješ na goro in potem kakšno uro po stotinah stopnicah raziskuješ templje, pagode, jame, bude... pravo malo mestece na vrhu skale...

...dvigalo...čist fency...
...pagoda...

...v jami...


HO CHI MINH
Na severu je bilo lepo... na tem jugu je pa že ves entuziazem popustil... in še vlaga ter 42 stopinj je naredilo svoje... preprosto, ni se mi več dalo... no pa vseno prekruzala celo mesto in pogledala vse mogoče znamenitosti... in tudi, ko se ti ne da več lahko doživiš marsikaj zanimivega... hotelček je bil stacioniran le korak od pomembnih znamenitosti, na njegovi ulici pa si imel vse... turistične agencije, trgovince z vsem kar ti srce poželi, slaščičarne in restavracije... predvsem pa pivo po 20 centov...

Tukaj najdeš od najboljših hotelov do najcenejših penzionov, najdražje restavracije in kvalitetno poulično hrano... 1000 let stare pagode in stolpnice 21. stoletja...





Je pa tudi super izhodišče za izlet po MEKONG DELTI... voda ki jo prinese vse od tibeta z vso svojo nesnago, ki jo najde po poti... in to vodo Vietnamci uporabljajo za vse... za kopanje, umivanje sadja in zelenjave, za pranje posode in perila, za ulov iz katerega nastane kosilo... na njej gradijo hiše... zraven pa še za transport in plavajoče tržnice...






...če ni ene gigantske bude, ni nič...

In pa izlet do CHU CHI TUNNELS... okoli 1000 km rovov ob meji s Kambodžo turistom predstavlja grozote in trpljenje Vietnamcev med vojno... originalni tuneli so bili mere 60x80cm... za turiste so naredili 2x večjo repliko, v katero ni varjante, da bi se jest spravla... samo vhod sem šla pogledat, pa mi je blo že slabo... pri tem, da me je že vodič kr dobr zživciral, ker je zelo veselo in ogromnim nasmeškom razlagal, kako so se na njihovih pasteh ujeli američani, kako jim je preluknjalo noge, zmečkalo telo... jest sm šla kr hitr stran, ker tega pač nism mogla več poslušat... mislim, da če si vodič, ni pametno tako kazati čustev, ne glede na to, ali gre za tvoje ljudstvo ali ne... nihče ni bil tam po svoji lastni volji, ampak zaradi nekaj par bedakov k jim je blo dolgčas... in glede na to, da živijo predvsem od turizma in je tam ogromno američanov, ki se vračajo na kraje svojih neljubih dogodkov ali pa njihovi potomci... verjamem, da je njim še toliko težje kaj takega poslušat...

...vhod v tunel...

...še en malo bolj skri vhod... in originalnih velikosti...

-V-

2 komentarja:

Sašo pravi ...

Pivo po 20 centov? Original VietLager?

Vesna... pravi ...

Nekaj takega ja... Precej pitn je bil 😁