Temu vzponu sprva nisem hotela namenit besed kot so trening in podobno... pa vseeno... je bil psihofizična prirpava, recimo za Kili, pa tudi če dolga le štiri ure... začelo se je tako, da sem poštartala direktno iz nočne... menda na Kili zadnji dan vzpona štartaš sredi noči... se pravi tko kot sm jest... no in ko smo zagrizl v hrib, se je začelo dolgočasje... dobro uro enako strmega pobočjaa, enakih dreves, še vsi so bli enako visoki in pot, ki je peljala 10 metrov v desno in 10 metrov v levo in 10 metrov v desno in 10 metrov v levo... jupiiii... nikol konca... menda je pot na Kili dolga kilometre in kilometre... po vrhu vsega, pa je na tem pobočju odlično uspeval čemaž, kar je pomenilo, da je cel čas smrdelo po česnu... Jah ko si tečn si tečn in te vse moti :-)
Tud tale spremljevalec mi ni bil najbolj všeč...
Tale zadevca mi je pa blazno simpatična... predn stopiš na lesen mostiček si očistiš blato iz čevlje in s tem zmanjšaš možnost za padec :-)
"Dej tamala pejd že, k nimamo cel dan časa..."
Včasih je bil tole lep gozdiček... in sedaj je vanj posegla človeška roka... mogoče bodo magnatorji začeli zdravo živet in se bodo s svojimi jeklneimi konjički odpravili dihat "čisti" zrak...
Med vsem tem razmišljanjem, kaj ljudje delamo z naravo mi je pa ratal tud na vrh prlezt...-V-
1 komentar:
BLAVOOOO....VESNA
:-)
Objavite komentar