Priznam... sramotno je, da sem bila pri 25-ih prvič na Tošču... na najvišjem vrhu naših Polhograjskih Dolomitov... no pa vseeno, bolje pozno kot nikoli... za kazen sem šla naprej čez Grmado in potem mimo Gabrš na Tošč.
Polhograjska Grmada (898 m) je eden od najvišjih vrhov v Polhograjskem hribovju. Po sorazmerno položnih dostopih do Grmade se srečamo z zelo strmim in skalnatim vrhom, ki kljub nizki nadmorski višini daje vtis prave visokogorske pokrajine. Tudi rastline so prilagojene visokogorskim razmeram – na Grmadi boste našli nekatere rože, ki jih najdete le na višjih vrhovih v predgorju slovenskih Alp (Blegoš, Porezen) ali v Alpah. Razgled pa nas ponese tudi do mogočnega Triglava.
Tošč (1021 m) pot nas popelje po ozki stezici proti pobočjem Malega Tošča, ki smo ga med vzponom nekaj časa opazovali skoraj tik pred seboj. Tu boste opazili tudi rastlinstvo, ki je značilno za pobočja Grmade – bukov gozd se počasi umika borovcem, ki občasno prevladajo in dajejo v poletnih mesecih poti skorajda primorsko občutje. Po nekaj minutah se začnejo na levo odpirati prvi razgledi na Polhograjsko hribovje – naravnost pred nami leži Polhograjska gora, za njo greben Korene, Grmada pa je še skrita med drevjem za nami. Z grebena se občasno odprejo tudi razgledi proti severovzhodu, kjer nas pozdravljata cerkvici sv. Jakoba in sv. Katarine na Topolu ter cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Osolniku, v lepem vremenu pa boste v ozadju uzrli tudi vrhove Kamniških Alp. Vrh Tošča, tukaj je razgled precej klavrn – Polhov Gradec se sicer vidi, odlično se vidi Polhograjsko Goro (sv. Lovrenc 824 m) skozi drevesa lahko opazimo tudi vrh Blegoša, z razgledom z bližnje Grmade pa se Tošč nikakor ne more primerjati.
1 komentar:
Ful si pridna hribolazka, ti moram priznat. Ampak tam pr vas še kar v kratkih hodte??? Joj, bi mene zeblo...
Objavite komentar