Za sabo imam že kar nekaj potepanj po svetu... a kljub vsem je bila ena večjih želja Bosna... žalostno, da je tako blizu, in da sem potrebovala tako veliko časa da sem jo obiskala...
Kljub manjšim težavam... je kmalu zadišalo po čevapčičih...
Pot nas je zanesla, preko Banja Luke v Jajce in potem naprej v Travnik, kjer je bil rojen nobelov nagrajenec Ivo Andrič. Še isti dan smo večerjali čevapčiče na Baščaršiji v Sarajevu in pili Sarajevsko pivo. Naslednje dni smo si ogledali Jahorino in Bjelašnico, ter bolečo zgodbo v Tunelu Spasa. Pot smo nadaljevali ob reki Neretvi do Mostarja, kjer nam je pošteno ponagajal močan dež in veter. V mestu Blagaj, smo antikofetkarji spili še zadnjo kavico in se odpravili naprej proti Međugorju, kjer se nam je razsvetlilo nebo :-), posijalo je sonce...
...Jajce... ...Đamija za ženske v Jajcu...
...Moja prva prava kahva... in prva kava ever...
...nisem si mislna, da bom kdaj nazdravljala z jogurtom :-) ...da bi gobaril po Bjelašnici, ni ravno najboljša ideja...
Sarajevo se nahaja v široki dolini reke Miljačke, ki jo obdajajo hribi, med drugimi Jahorina in Bjelašnica, prizorišči zimskih olimpijskih iger leta 1984. Z glavne ceste, ki pelje v mesto, se vidijo vahabistična mošeja kralja Fahda, trenutno največja sarajevska mošeja, največja stolpnica na Balkanu, ki v višino meri 170 metrov, številne od vojne poškodovane stavbe in znameniti rumeni hotel Holiday Inn, zatočišče tujih novinarjev med vojno. Zanimivost je tudi latinski most, kjer je Gavrilo Princip ustrelil prestolonaslednika Franca Ferdinanda in dal povod I. svetovni vojni, ter narodna in univerzitetna knjižnica, kjer je med vojno v devetdesetih zgorelo 2 milijona knjig, ter številna pokopališča, ki opominjajo na več kot 10500 žrtev obleganja, med katerim je bilo porušenega 50-60 odstotkov mesta.
...vedno sm sanjala o đezvici iz Baščaršije...
...zdej lahko pridete na kavo :-)
...Izvir reke Bosne......Jahorina...vsem poznana iz Monopolija......kljub tem čudovitim ovčkam, pa imajo še vedno, oziroma spet, lepo urejen smučarski center, z ličnimi apartmajčki ter prenovljenimi hoteli...pa tud čist nove šestsedežnice se najdejo......zmagovalni oder pod skakalnicama na Igmanu......Tunel Spasa...Tunel pod sarajevskim letališčem, ki ga je nadzorovala mednarodna skupnost in ki je prebivalce oskrboval s hrano, zdravili, elektriko in orožjem. Kot zanimivost – iz Sarajeva pa so po tunelu na drugo stran prihajale med vojno zelo zaželene cigarete sarajevske tovarne Duhan. Tunel so zgradili leta 1993, dolg je bil skoraj 800 metrov, širok 1 meter in visok 1,6 metra, pot skozenj, če ste bili »naloženi« s potrebnimi stvarmi, pa bi vam vzela 45 minut. V hiši v sarajevskem predmestju Butmir, sicer enem najstarejših naselij v BiH, kjer se vstopi v tunel (na drugi strani, v Sarajevu, se je tunel končal v garaži bloka), je postavljen tudi muzej s fotografijami in nekaterimi predmeti ter imeni žrtev obleganja Sarajeva s strani vojske Republike Srbske, med katerim je na mesto padlo okoli 500 granat dnevno. Ohranjenih je le 25 metrov tunela, za prehod skozi katerega so ljudje potrebovali dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve, vendar dovolj, da spomni na resničen pomen »tunela spasa«, kot so ga poimenovali.
...ne morem si predstavljat, kakšne rane so pustile te luknje na dušah in srcih vseh državljanov BiH...
...Mostar...
...Sufijska tekija v Blagaju...
...Međugorje...
...BREZ BESED...
S tem pa se je tudi naše potepanje po deželi čudovitih čevapčičov, baklav, suđuk, tulumb, bureka, tufahije, prave kahve, đamij, zaminiranih gozdov, zanimivih pokopališč končalo...