Utrinki iz Nočne Grmade...

-V-

19. Nočni Pohod na Polhograjsko Grmado

V petek, 29. januarja 2010 bo 19. tradicionalni nočni pohod na Polhograjsko Grmado.

Pohod se prične pri gostilni "Pratkar" v Polhovem Gradcu in poteka mimo planinske koče na Ravneku, mimo lovske koče, čez Malo Grmado na vrh Grmade 899m. Vrnitev v dolino je možna v več smeri: po isti poti nazaj, mimo Mihačka ali mimo Gont v dolino.
Pot bo označena in varovana.

Pot bo označena in varovana.

Vpis in plačilo startnine 2 eur (v ceno je vključeno zavarovanje, 1x čaj pri lovski koči, koledarček ter organizacija) bo v gostilni Pratkar v Polhovem Gradcu od 19. do 22. ure.

Pohodniška oprema naj bo prilagojena času in vremenskim razmeram (čelna svetilka, planinski čevlji, pohodniške palice in dereze po potrebi).

Zaželjeno je, da upoštevamo navodila organizatorjev!

Se vidimo na Grmadi...

-V-

Me & My Big Sister...

Vesna & Vesna

-V-

Potepanje po Tanzaniji... Ngorongoro, Kilimanjaro in Zanzibar...

Na našem nočnem pohodu na polhograjsko Grmado sta se oče in Dušan (ki je potem treking organiziral) pogovarjala da v decembru pa šiba v Tanzanijo s Kilimajarom. Očetu so se zasvetile oči, Kliminajaro, njegova želja iz otroštva, odkar je prvič videl film Sneg na Kilimanjaru. In takrat se je začelo pregovarjanje ali ja ali ne, pa oči bi šel pa mami ne bi šla, pa sm rekla in če grem še jest zraven, potepanje po svetu mi je itak pisano na kožo, pa sta rekla, to bi blo že lažje. Mene sicer Kilimanjaro ni toliko zanimal kot me je zanimal safari in Zanzibar, pa spet vprašanje, kako bomo pa mi lezli tja gor, sej to je ja full visoko. Pa si rečeš, probaš lahko, še vedno greš lahko nazaj. Pred tem potovanjem sem sicer že kar nekaj prepotovala, vendar nisem hodila na trekinge, edini lahko rečem treking je bil obisk Maroka in zame tudi najvišje osvojena gora Jbel Toubkal.

Nekih posebnih priprav nisem imela, sem pa precej hodila. Ker sta starša vodnika, sem se udeležila skoraj vseh njunih pohodov, kljub temu da je moj emšo precej izstopal. Hodila sem k babici na obisk v sosednjo vas, čez hrib... glavno da so bile poti monotone in dolge... vsaj tako naj bi bilo tudi na Kiliju.

S pakiranjem načeloma nimam težav, sej ne rabiš veliko... pa vseeno je bilo tukaj mjčkn druagče... najprej safari, kjer potrebuješ udobno in za vroče, in potem vzpon na Kilimanjaro, kjer začneš v  kratkih hlačah in nekako zaključiš v puhovki za -15 stopinj in spet naprej na Zanzibar, kjer potrebuješ samo kopalke...

Tanzanija je dežela mnogih čudes, ki jih je ustvarila narava, skupaj z raznolikostjo tamkanjšnjega razstlinskega in živalskega sveta.

Tanzanija se razteza od mogočnih vulkanov vzdolž velikega tetkonskega jarka, pa do Indijskega oceana, kjer kraljuje Zanzibar - otok začimb.

 Je dežela, kjer že stotetlja več kot dva miljona gnujev prečka planote Serengetija. Tu se nahaja še eno od čudes sveta - Ngorongoro krater, eden od največjih kraterjev na svetu.

S snegom prekrit Kilimanjaro se vzpenja ob tanzanijski severni meji s Kenijo, medtem ko se jezero Viktorija iskri na skranjem severu kjer meji na Ugando, Jezero Tanganijka pa tvori zahodno mejo s Kongom in Zambijo.

Kamorkoli po Tanzaniji se sprehodiš te pozdravljajo vzkliki JAMBO (živjo) in KARIBU (dobrodošli).

Arusha je mesto na severu Tanzanije. Obkrožena je z nekaj najbolj znane afriške pokrajine in narodnih parkov. Nahaja se pod goro Mt. Meru. Je izhodišče za razne trekinge, safarije, obiske plemen.

...ena izmed glavnih ulic v mestu...

...takole pa so naši fantje pokazal kako se igra košarka...

...smo se povabl kr na eno poroko...
...in zanimivost je, da nas niso nagnali, ampak toplo sprejeli...

...nevesta...

...ples na poroki...

Ngorongoro krater, naravni svetovni čudež. Pred tremi miljoni let je bil Ngrorongoro krater aktivni vulkan, ampak njegov vrh se je sesedel in nastala je kaldera; danes predstavlja največjo nepretrgano kaldero na svetu, s premerom 20km. Krater je eno redkih mest, kjer se v enem dnevu lahko vidi veličastnih pet: slona, bivola, leva, leoparda ter nosoroga. Je stalen dom več kot 30.000 živalim. Levi, sloni, nosorogi, bizoni, gnuji, gazele in zebre se pasejo na dnu kraterja, prav tako tisoči flamingi oblegajo alkalno jezero Magadi.

Ngorongoro krater...

Masaji so nomadsko in pastirsko ljudstvo, ki šteje približno 420 000 pripadnikov. Živijo v vzhodnem delu Afrike. Oblečeni v rdeče ali modre obleke, ki si jih ovijejo okoli teles. Njihovi čevlji so narejeni iz starih avtomobilskih gum, vedno ob sebi nosijo palico za obrambo pred divjimi zvermi. Ponavadi nosijo veliko nakita.

Edini imajo pravico paše živine na tem območju zato ni nič kaj nenavadnega videti masajsko živino na paši skupaj z gnuji in zebrami in levjim plenom nekaj sto metrov proč. Zanimiva zgodovina masajev je lepo opisana na tej povezavi.

...takole so nam zaplesali ples dobrodošlice... moški del...

...ter ženski del... ups tukaj sem že jest vmes :-)

...no potem smo kr vsi že malce poskakovali...

...štirisobno stanovanje smo si lahko ogledali tudi z notranje strani...

...tukaj najdeš spalnico za očeta, spalnico za mamo, spalnico za otroke ter dnevni prostor z odprtim ognjiščem ter kuhinjo... vse skupaj pa ima premer verjetno 3m...

Mt. Kilimanjaro, najvišja afriška gora, je hkrati tudi ena izmed najvišjih gora na svetu, ki je dostopna tudi pohodnikom (kot sem jaz). Kilimanjaro leži na severu Tanzanije, le malo južneje od kenijske meje.

Gora je vulkanskega izvora in je nastala ob izbruhu treh vulkanov, manj kot pred milijonom let. Ti trije ugasli vulkani: Kibo (5.895m), Shira (3.962m) in Mawenzi (5.149m), danes tvorijo mogočni Mt. Kilimanjaro. Kibo je od vseh najbolj ohranjen in zunanji obroč njegovega krateja se dviguje v vrh Uhru peak, najvišjo točko Kilimanjara.

Gora leži nedaleč od ekvatorja. zaradi njene višine se tu vremenske razmere spreminjao od tropskih do skoraj arktičnih. Vznožje gore zazanmujejo vroče in suhe savane, ki se nadaljujejo v deževni gozd. Višje se gozd krči in temperature padajo vse do vrha gore, kjer se lahko ponoči spustijo pošteno pod ničlo.

Na leto Kilimanjaro obišče okoli 20.000 ljudi... in samo 40% jih osvojih vrh...in tudi meni je uspelo...

Pogled iz letala na mogočni Kilimanjaro...

Kilimanjaro, Uhru peak 5895m...

Pred vstopom v park Kilimanjaro je veliko napisov, kaj lahko in kaj ne smeš početi tam... ena izmed njih pa je tudi razpored koč na poti s časom in višinami... in seveda z vrhovoma Gilmans point (tukaj že dobiš certifikat, da si bil na Kiliju, vendar v zeleni barvi ter Uhru peak (tukaj pa dobiš zlat certifikat, tako kot jaz :-))

Pot je do koče Kibo, ki leži na 4700m zelo položna...


Ko smo pršli do koč, nas je tako že čakala pripravljena miza z vročim čajem, kavo, vročo čokolado in...

...vročimi kokicami za predjed...


...pogled na Mawenzi...


...takole sta naš kuhar Adam in glavni vodnik Abou prpravla presenečenje za Dominika in mojga očeta za rojstni dan... Torta iz palačink, prelita s karamelnim sirupom...


...Kilimanjaro ob sončnem vzhodu...


...Prebujanje...


...tudi nosači si zaslužijo počitek... vsa čast njim, da so pretovorili naše borše do 4700m, ker so bile daleč od lahkega...


...Big happy family z Big One v ozadju...


...Gilmans point...

...Uhru Peak...
Brez tako odličnih vodnikov seveda tega dosežka ne bi bilo... in ko prideš na vrh pozabiš na vso slabost, bolečino v glavi, ki te je pestila vso pot in zaradi katere sem se celo pot spraševala kaj mi je treba tega...
...ja tud kakšna solzica je stekla na račun tega dosežka...








...Na poti navzdol, pa se nam je vsem odprla fotografska žilca...

Dar es Salaam je največje Tanzanijsko mesto... ima skoraj 3 milijone prebivalcev... je mesto s slikovitim pristaniščem in ogromno ribjo tržnico... Tukaj je mešanica afriškega, arabskega in indijskega sveta...






Zanzibar že samo ime je eksotično saj nam pričara podobo lesenih arabskih čolnov, s katerih se vije vonj po začimbah.

Zanzibar je skupno ime dveh tanzanijskih otokov v Indijskem oceanu pred vzhodno afriško obalo: Unguja (imenovan tudi Zanzibar) in Pemba. Glavno mesto otokov se nahaja na otoku Unguja inse prav tako imenuje Zanzibar. Stari del mesta, znan tudi kot Kamnito mesto (Stone town), ima status svetovne znamenitosti. V srcu Zanzibarja, ki je zgrajeno iz kamna se prepredajo in vijejo ozke uličice, ki vodijo kamorkoli in nikamor.

Tipična so tudi lesena izrezljana in okrašena lesena zanzibarska vrata, od katerih so nekatera še iz sultanskih časov. Narejena so bila tako, da kažejo in obenem skrivajo bogastvo lastnikovega domovanja za njimi.



Ostali (jest pa sem ta čas ležala z 39 vročine v hotelu) so obiskali staro mestno jedro StoneTowna in Prison island...

Otok Prison, poznan tudi pod imenom Chumbe, je majhen otok v bližini Zanzibarja. Otok je bil v preteklosti v privatni lasti, uporabljali pa so ga za zapiranje sužnjev. Leta 1893 so na njem zgradili zapor in po njem je otok tudi dobil ime. Zapor sicer tam stoji še danes, vedar pa so glavna atrakcija otoka kopenske želve velikanke, ki so jih prd mnogimi leti pripeljali iz Sejšelov.

Na mestu kjer je bila nekoč tržnica s sužnji, pa je danes anglikanska katedrala. Oltar je na mestu, kjer je bil nekoč steber za bičanje, križ ob oltarju pa je bil izdelan iz lesa drevesa, pod katerim je umrl Livingstone. David Livingstone, škotski misionar in raziskovalec. Bil je prvi evropejec, ki je videl Viktorijine slapove in jih tudi poimenoval.

Če je kje primeren kraj za okušanje morske hrane, je to prav gotovo Zanzibar...

Bananina priloga namesto krompirja k tuni...

Po sončnem zahodu, priobalni del mesta zaživi s stojnicami morske hrane...

Na Zanzibarju v Stone Town-u je bil rojen tudi zvezdnik, pevec skupine Queen Freddie Mercury...

To pa je cocktail poimenovan po rockerski legendi...

Eden izmed izletov je bil tud sprehod po dišavni poti... kjer so nam domačini predstavili eksotično sadje (ananas, banana, papaja, mango, kokos...) in začimbe (cimet, muškatni orešček, vanilija...)

Začimbe so bile tiste ki so Zanzibarju in celotnemu arhipelagu prinesle svetovni sloves. Ugodne klimatske razmere so bile bistven dejavnik za uspevanje začimb in številne kulture, ki jih pred prihodom Portugalcev in Arabcev niso poznali, tu uspevajo kot da bi bile avtohtone. Zanimivo je vedeti, kako izgledajo in rastejo rastline, ki nam vsak dan popestrijo okus v kuhinji.  Nageljnova žbica je edina rastlina, ki najprej naredi plod in šele nato cveti.

 

Ženske smo dobile torbice in verižice...

Moški pa kravate in klobuke...

Osvežilni kokosov napitek... ki je priletel direktno iz 30m visoke palme...

Že res da izgleda tako kot pri nas... okus pa je bistveno boljši...


Ko tudi na 35 stopinjah zadiši po kuhanem vinu :-) Klinčki...

Ne vem kako mi vedno, ko razlagam o Tanzaniji uspe pozabit eno najlepših doživetij... plavanje z delfini, v morju in ne v ujetništvu...

Zagotovo so stvari, katere sem pozabila napisat, opisat... priznam, da je bil tole eden najtežjih postov na mojem blogu, ker je preprosto preveč stvari, za povedat, pokazat... pa vseeno je nekaj malega za predstavo, da smo uživali...

-V-