V nedeljo se mi je življenje nekako obrnilo na glavo... vendar se trudim po najboljših močeh, da bi se čimprej normaliziralo...
Pomagam pa si tudi z novo brazilsko visečo mrežo in maroško dekico...
-V-
sobota, maj 24, 2008
Težko obdobje...
V nedeljo se mi je življenje nekako obrnilo na glavo... vendar se trudim po najboljših močeh, da bi se čimprej normaliziralo...
Pomagam pa si tudi z novo brazilsko visečo mrežo in maroško dekico...
-V-
ponedeljek, maj 19, 2008
torek, maj 06, 2008
Maroko
1. maj je mednarodni praznik delavstva in odličen čas za prvomajsko vandranje po svetu... letos me je odneslo kar v Maroko...
Sam let do Maroka sicer ni naporen... traja 3 ure in 30 minutk... in v tem času je kr dost animacije... da ti postrežejo kosilo, pa poberejo smeti, pa postrežejo pijačo dvakrat in poberejo smeti vmes ti celo kak filmček zavrtijo in potem se moraš že pripenjat, ker se letalo začne spuščati...
Mal je blo tečno, ker smo leteli iz Munchen-skega letališča... kar pomeni še prej 5 ur vožnje z avtobusom do tja... in na našo nesrečo smo bili tudi tam nekih 6 ur prezgodaj... na letališčih pa nekako nimaš kaj počet, še posebno ne ob 5h zjutraj... pa dobro...
Maroko je kot drevo, katerega korenine ležijo v Afriki, vendar njegovi listi vdihavajo Evropski zrak. To je metafora, ki jo je uporabil kralj Hassan II, da je opisal državo.
Maroko... uradno Kraljevina Maroko... polno arabrsko ime Maroka pa je Al-Mamlaka al-Maghribiya, kar v prevodu pomeni Zahodno Kraljestvo...
Je obmorska država v severozahodni Afriki. na severu meji na Sredozemsko morje in Gibraltarsko ožino, na zahodu na Atlantski ocean, na vzhodu na Alžirijo, s katero ima zaprto mejo, ter na jugozahodu na Zahodno Saharo, katere del sta okupirala skupaj z Mavretanijo, tako da ima prek zasedbenega območja dostop tudi do Mavretanije.
Pristali smo na letališču v Agadirju... eno najlepših letališč do sedaj... res pa je, da je zelo majhno... mogoče kot naš Brnik... že iz letala je bilo videti, da se je pokrajina spremenila... od živahnih zelenih trav in gozdov se je videlo samo še vse mogoče rjave odtenke peska, kamenja... aja sej res to je Afrika...
Po opravljenih letaliških formalnostih nas je zunaj že čakal avtobus... cel teden smo ga-jih imeli zase, avtobus, šoferja, kufrologa (to je tisti, k ti kufre al pa ruzake ves čas meče not in vn iz avtobusa, pred vsakim hotelom) in še lokalnega vodiča... vsi trije so bli fenomenalni... Kljub 35 stopinjam, smo se hitr z inštaliral vsi v avtobus, namreč je bil lep in dokaj nov... kar pomeni, da je imel tudi klimo... no pa veselje le ni dolgo trajalo, ker je naša pot vodila pošteno v klanec in pri taki temperaturi se je zmatral tudi avtobus... ni se pokvaru, vožnja je bila počasna in klima bolj ni delala kot je... na tej poti smo si privoščili tudi prvi Metin čaj... piti metin čaj tukaj je kot ene vrste obred...
Zjutraj, naslednji dan smo si ogledali enega najlepših kraljevih mest Maroka, Marrakech. Srce le tega je zagotovo trg Jemaa el-Fna, kjer lahko vidiš kobre, piješ sveže iztisnjen pomarančni sok, ali pa si privoščiš kosilo v enem izmed lokalov nad trgom in opazuješ množico ljudi, ki se trudi z barantanjem za čevlje, suho sadje, tepihe, čajnike, lučke... mejčken me je sicer razočaral, ker se ob 23h zvečer ne dogaja skoraj nič več...
Jemaa el-Fna
V prejšnjem post-u sem omenjala 4-tisočaka... jah... velik jih gre v Maroko izležavat na plaže... mi smo se pa odpravl tud mal v hribe... in ne kr en hrib, ampak kr najvišji vrh Severne Afrike - Jbel Toubkal 4167 m. S kombiji so nas iz Marrakecha odpelal do vasi Imlil, ki leži na višini cca 1650 m kjer smo na mule naložili ta velike ruzake, se oprtal s tamalimi, pošteno zavezal gojzarje in zagrizl v hrib...
prvi dan smo morali pridt do planinske koče na višini 3200 m, do tukaj tudi ne potrebuješ ne vem kakšne kondicije, pot je položna in široka... en daljši postanek smo naredil tudi v luštni barberski vasi na 2300 m... pogled na kočo, pa je kot fatamorgana...
v koči so nas lepo sprejel, postelje so bile boljše kot v marsikaterem hostlu... večerja pa je tko al tko bla fenomenalna... ne kot pri nas jota in ričet... juhca, pečen piščanček, kus kus, zelenjavca(no jest jo lih ne obožujem), za sladico pa narezane melonce in pomaranče, pa seveda metin čaj (10 čajev stane 3EUR...).
Ves ta luksuz pritovorije prijazne mule
Da omenim še to... pred večerjo smo zapeli slovensko himno (no sej je blo še enih par drugih pesmic)... ja zavedni državljani pa to... ne ni nam višinska v glavo udrala, pa tud lačni nismo bli tolk pomojem... v Sloveniji je bil na ta dan državni praznik 27. april - dan upora :-)
Po full dobri večerjici in luštnem druženju smo se kr hitr odpravl vsak v svojo spalno vrečo, ker nas je naslednji dan čakal še 1000 m višinske za prehodt in kr zgodi smo mogl vstat... zjutraj je blo kr mal grozn... WC je bil v kleti spalnica pa v 1. nadstropju... smo vsi kr mal prsopihal do gor... in se čudl kako bomo zdej še v hrib hodil...
no pa je kr šlo... nisem hotla oment, pa bom vseen, da smo mejčekn zašli in smo hodili po melišču s full velikimi skalami k so se kotalile pod našimi nogami... ni blo najbolj prijetno, če pomislim, da nas je po tem hodilo nekih 35 ljudi... še posebno ni blo fajn zadnjim... no pa smo vseeno vsi preživeli in tudi prišli na vrh v dobrih štirih urah... pot je bla sicer bolj strma kot prejšnji dan... pa mogoč je blo tud malo manj zraka... imeli pa smo od skal, peska do snega...
sm mislna, da mi bodo sipine ostale kot najlepši utrinek iz Maroka, pa je zmagal Jbel Toubkal... do Erfoud-a smo se odpravili čez Visoki Atlas čez prelaz Tizi-n-Tichka 2260 m, naprej skozi mesto Ouarzazate - mesto filmske industrije, tudi simbol mesta je filmski trak... Atlas Film Studios pokriva kar 30.000 kvadratnih metrov puščave... tukaj je bilo posneto že na stotine filmov (tudi Bernard Bertolucci in Martina Scorsese sta že pustila pečat tukaj)...
Med vožnjo po dolini naprej smo opazili tudi prve črede kamel, kar v bistvu ni pravi izraz, namreč enogrba kamela se imenuje DROMEDARIO...
vmes smo se ustavili še na kratek sprehod skozi sotesko, kjer so stene visoke nekih 300 m (tukaj pridejo na svoj račun plezalci, smeri so lepo navrtane)... od tukaj pa nas je do Erfoud-a ločil samo še puščavski vihar in prišli smo na cilj...
Če hočeš čim več vidt moraš malo spat in se velik vozit... zato smo se že ob 3h zjutraj napakiral v Land Rover - DEFENDER-je no ok, eni so mel Toyote...
...in šli v pravo puščavo... po nekih 45 minutah vožnje, so nas že čakale kamele, smo hitr skočil na njih in akcija... aja še to zakaj smo šli tko zgodaj... smo šli gledat sončni vzhod... tile barberi so fuuuull prjazni po sprehodu s kamelami smo se šli še peš sprehodt do vrha sipince in šefe je mel za nas dekco, da ni blo treba sedet na pesku...
...ampak vse ima svoj namen... po neke pol ure sedenja, so rekl, da lahko gremo, da ne bo sonca... in začudeni pogledi, še bolj začudeno vprašanje, kako ne bo sonca... jah je blo rahlo oblačno, edini dan k ne bi smelo bit je bilo...
...in spet smo šviglni do kamelc... in zdej... spet je dal dekco na tla in Dominik se je že razveselu, da nam bodo pokazal kako oni molijo... nenenne... vsi smo lepo pokleknl in že so začel odpriat torbice, s svojimi kamni... in pričel s svojo zgodbico, da so iz revne barberske družine, da cele dneve delajo na vročem soncu... bla bla bla... v glavnem kupi kaj... in ko kupiš od enega ti razloži, da tisti drugi, je iz druge družine in da pomagaj še njemu... valda je vsak kupu en kamen in smo šli... no je blo vseeno super fino fajn...
Pot smo nadaljevali proti Fes-u... čez prelaz Srednjega Atlasa, skozi cedrov gozd mimo smučišča s postankom pred hotelom Le Chamonix v katerem imajo razstavljenih ogromno starih smuči (sulic)...
Fes je nedvomno eno najzanimivejših in najslikovitejših mest Maroka. Je najstarejše kraljevsko mesto. Ponaša se tudi z najstarejšo univerzo na svetu in si zaradi tega upravičeno zasluži status kulturnega, verskega ter intelektualnega središča države. Medina (stari del mesta) se imenuje Fes-el-Bali. Najbolj zanimiva pa je zagotovo četrt usnjarjev in barvarjev, kjer v majhnih bazenih barvajo usnje...
...res da dobiš vejico mete, da si jo tiščiš pod nos, ampak če imaš slab želodec, vseeno ni prijetno... zanimivo je vidt tudi četrt kjer se ukvarjajo s keramiko... vodnjaki, mize, mošeje narejene iz mozaika, fenomenalnko porisani krožniki, skodelice... in potem ko vidiš, male otročke kako izdelujejo mozaik ploščice...
Iz Fesa nas je odneslo samo še do Casablance... 4-milijonsko mesto, je najmodernejše maroško mesto, prežeto z mešanico arhitekturnih stilov in kontrastov, od tradicionalne maroško islamske arhitekture, pa vse do vplivov Zhoda. Veliko sledov je pustila tudi francoska civilizacija... mi pa smo si ogledali drugo največjo mošejo na svetu... mošejo Hassan-a II... ki sprejme 25.ooo ljudi... kompleks pokriva 9 hektarov od tega sta 2/3 zgrajeni nad morjem... Minaret je visok 200 m, na vrhu pa sta dve luči ki ponoči v soju 30 km svetita proti Mecci.
Tistim, ki ste bili z mano, se vam bo mogoče zdelo, da sem kej pozabila... mogoče se mi ni tko zelo močno utislno v spomin ali pa ni tako pomembno zame... vseeno pa lahko tisto izgubljeno misel, prigodo napišeš pod komentar...
Pa da omenim še to... me je mal skrbel... večina skupine je blo starih okrog 50 let... no pa se je kr dobr izšlo... se mi zdi, da smo mi tamladi še mal popestril vse skupi...
...najbolj pomembno pa je, da je bil tole moj prvi dopust po enih desetih letih s starši... bil je super...
-V-
Sam let do Maroka sicer ni naporen... traja 3 ure in 30 minutk... in v tem času je kr dost animacije... da ti postrežejo kosilo, pa poberejo smeti, pa postrežejo pijačo dvakrat in poberejo smeti vmes ti celo kak filmček zavrtijo in potem se moraš že pripenjat, ker se letalo začne spuščati...
Mal je blo tečno, ker smo leteli iz Munchen-skega letališča... kar pomeni še prej 5 ur vožnje z avtobusom do tja... in na našo nesrečo smo bili tudi tam nekih 6 ur prezgodaj... na letališčih pa nekako nimaš kaj počet, še posebno ne ob 5h zjutraj... pa dobro...
Maroko je kot drevo, katerega korenine ležijo v Afriki, vendar njegovi listi vdihavajo Evropski zrak. To je metafora, ki jo je uporabil kralj Hassan II, da je opisal državo.
Maroko... uradno Kraljevina Maroko... polno arabrsko ime Maroka pa je Al-Mamlaka al-Maghribiya, kar v prevodu pomeni Zahodno Kraljestvo...
Je obmorska država v severozahodni Afriki. na severu meji na Sredozemsko morje in Gibraltarsko ožino, na zahodu na Atlantski ocean, na vzhodu na Alžirijo, s katero ima zaprto mejo, ter na jugozahodu na Zahodno Saharo, katere del sta okupirala skupaj z Mavretanijo, tako da ima prek zasedbenega območja dostop tudi do Mavretanije.
Pristali smo na letališču v Agadirju... eno najlepših letališč do sedaj... res pa je, da je zelo majhno... mogoče kot naš Brnik... že iz letala je bilo videti, da se je pokrajina spremenila... od živahnih zelenih trav in gozdov se je videlo samo še vse mogoče rjave odtenke peska, kamenja... aja sej res to je Afrika...
Po opravljenih letaliških formalnostih nas je zunaj že čakal avtobus... cel teden smo ga-jih imeli zase, avtobus, šoferja, kufrologa (to je tisti, k ti kufre al pa ruzake ves čas meče not in vn iz avtobusa, pred vsakim hotelom) in še lokalnega vodiča... vsi trije so bli fenomenalni... Kljub 35 stopinjam, smo se hitr z inštaliral vsi v avtobus, namreč je bil lep in dokaj nov... kar pomeni, da je imel tudi klimo... no pa veselje le ni dolgo trajalo, ker je naša pot vodila pošteno v klanec in pri taki temperaturi se je zmatral tudi avtobus... ni se pokvaru, vožnja je bila počasna in klima bolj ni delala kot je... na tej poti smo si privoščili tudi prvi Metin čaj... piti metin čaj tukaj je kot ene vrste obred...
Zjutraj, naslednji dan smo si ogledali enega najlepših kraljevih mest Maroka, Marrakech. Srce le tega je zagotovo trg Jemaa el-Fna, kjer lahko vidiš kobre, piješ sveže iztisnjen pomarančni sok, ali pa si privoščiš kosilo v enem izmed lokalov nad trgom in opazuješ množico ljudi, ki se trudi z barantanjem za čevlje, suho sadje, tepihe, čajnike, lučke... mejčken me je sicer razočaral, ker se ob 23h zvečer ne dogaja skoraj nič več...
Jemaa el-FnaV prejšnjem post-u sem omenjala 4-tisočaka... jah... velik jih gre v Maroko izležavat na plaže... mi smo se pa odpravl tud mal v hribe... in ne kr en hrib, ampak kr najvišji vrh Severne Afrike - Jbel Toubkal 4167 m. S kombiji so nas iz Marrakecha odpelal do vasi Imlil, ki leži na višini cca 1650 m kjer smo na mule naložili ta velike ruzake, se oprtal s tamalimi, pošteno zavezal gojzarje in zagrizl v hrib...
prvi dan smo morali pridt do planinske koče na višini 3200 m, do tukaj tudi ne potrebuješ ne vem kakšne kondicije, pot je položna in široka... en daljši postanek smo naredil tudi v luštni barberski vasi na 2300 m... pogled na kočo, pa je kot fatamorgana...
v koči so nas lepo sprejel, postelje so bile boljše kot v marsikaterem hostlu... večerja pa je tko al tko bla fenomenalna... ne kot pri nas jota in ričet... juhca, pečen piščanček, kus kus, zelenjavca(no jest jo lih ne obožujem), za sladico pa narezane melonce in pomaranče, pa seveda metin čaj (10 čajev stane 3EUR...).
Ves ta luksuz pritovorije prijazne mulePo full dobri večerjici in luštnem druženju smo se kr hitr odpravl vsak v svojo spalno vrečo, ker nas je naslednji dan čakal še 1000 m višinske za prehodt in kr zgodi smo mogl vstat... zjutraj je blo kr mal grozn... WC je bil v kleti spalnica pa v 1. nadstropju... smo vsi kr mal prsopihal do gor... in se čudl kako bomo zdej še v hrib hodil...
no pa je kr šlo... nisem hotla oment, pa bom vseen, da smo mejčekn zašli in smo hodili po melišču s full velikimi skalami k so se kotalile pod našimi nogami... ni blo najbolj prijetno, če pomislim, da nas je po tem hodilo nekih 35 ljudi... še posebno ni blo fajn zadnjim... no pa smo vseeno vsi preživeli in tudi prišli na vrh v dobrih štirih urah... pot je bla sicer bolj strma kot prejšnji dan... pa mogoč je blo tud malo manj zraka... imeli pa smo od skal, peska do snega...
...predvsem HVALA DUŠANU, k je imel fenomenaln tempo,
da sem jest pršla brez težav do vrha...
da sem jest pršla brez težav do vrha...
...še isti dan smo šli tud nazaj v dolino... in sicer čisto do dol do vasi Imlil, od tam pa nazaj v Marrakech, vmes smo se ustavili še pri družini ki prideluje arganovo olje.
Arganovo olje je rastlinsko olje, rahlo zlato rdečkaste barve, ki po okusu spominja na oreh. Z znanstvenega, predvsem medicinskega, stališča je arganovo olje zelo dragoceno, saj vsebuje več kot 80% nenasičenih maščobnih kislin, antioksidante in vrsto drugih učinkovin, ki lahko imajo zdravilni učinek na naš organizem. V olju je ugotovljena visoka vsebnost vitamina E, ki dokazano lovi proste radikale ter učinkuje proti glivicam in bakterijam.
Arganovo olje je rastlinsko olje, rahlo zlato rdečkaste barve, ki po okusu spominja na oreh. Z znanstvenega, predvsem medicinskega, stališča je arganovo olje zelo dragoceno, saj vsebuje več kot 80% nenasičenih maščobnih kislin, antioksidante in vrsto drugih učinkovin, ki lahko imajo zdravilni učinek na naš organizem. V olju je ugotovljena visoka vsebnost vitamina E, ki dokazano lovi proste radikale ter učinkuje proti glivicam in bakterijam.
Ne preseneča torej, da Maročani pripisujejo temu olju čudežne lastnosti. Izjemno delovanje arganovega olja je zelo primerno za ljudi s kožnimi težavami ter tudi za tiste, ki želijo uporabljati olje v kozmetične namene. Prav tako pa lahko uživanje arganovega olja znižuje holesterol, preprečuje arteriosklerozo in omili revmatične težave. Med drugim so raziskave pokazale, da zelo pomaga pri borbi proti enemu glavnih vzrokov za smrt v razvitem svetu – srčnem infarktu.
sm mislna, da mi bodo sipine ostale kot najlepši utrinek iz Maroka, pa je zmagal Jbel Toubkal... do Erfoud-a smo se odpravili čez Visoki Atlas čez prelaz Tizi-n-Tichka 2260 m, naprej skozi mesto Ouarzazate - mesto filmske industrije, tudi simbol mesta je filmski trak... Atlas Film Studios pokriva kar 30.000 kvadratnih metrov puščave... tukaj je bilo posneto že na stotine filmov (tudi Bernard Bertolucci in Martina Scorsese sta že pustila pečat tukaj)...
Med vožnjo po dolini naprej smo opazili tudi prve črede kamel, kar v bistvu ni pravi izraz, namreč enogrba kamela se imenuje DROMEDARIO...
vmes smo se ustavili še na kratek sprehod skozi sotesko, kjer so stene visoke nekih 300 m (tukaj pridejo na svoj račun plezalci, smeri so lepo navrtane)... od tukaj pa nas je do Erfoud-a ločil samo še puščavski vihar in prišli smo na cilj...
Če hočeš čim več vidt moraš malo spat in se velik vozit... zato smo se že ob 3h zjutraj napakiral v Land Rover - DEFENDER-je no ok, eni so mel Toyote...
...in šli v pravo puščavo... po nekih 45 minutah vožnje, so nas že čakale kamele, smo hitr skočil na njih in akcija... aja še to zakaj smo šli tko zgodaj... smo šli gledat sončni vzhod... tile barberi so fuuuull prjazni po sprehodu s kamelami smo se šli še peš sprehodt do vrha sipince in šefe je mel za nas dekco, da ni blo treba sedet na pesku...
...ampak vse ima svoj namen... po neke pol ure sedenja, so rekl, da lahko gremo, da ne bo sonca... in začudeni pogledi, še bolj začudeno vprašanje, kako ne bo sonca... jah je blo rahlo oblačno, edini dan k ne bi smelo bit je bilo...
...in spet smo šviglni do kamelc... in zdej... spet je dal dekco na tla in Dominik se je že razveselu, da nam bodo pokazal kako oni molijo... nenenne... vsi smo lepo pokleknl in že so začel odpriat torbice, s svojimi kamni... in pričel s svojo zgodbico, da so iz revne barberske družine, da cele dneve delajo na vročem soncu... bla bla bla... v glavnem kupi kaj... in ko kupiš od enega ti razloži, da tisti drugi, je iz druge družine in da pomagaj še njemu... valda je vsak kupu en kamen in smo šli... no je blo vseeno super fino fajn...
Pot smo nadaljevali proti Fes-u... čez prelaz Srednjega Atlasa, skozi cedrov gozd mimo smučišča s postankom pred hotelom Le Chamonix v katerem imajo razstavljenih ogromno starih smuči (sulic)...
Fes je nedvomno eno najzanimivejših in najslikovitejših mest Maroka. Je najstarejše kraljevsko mesto. Ponaša se tudi z najstarejšo univerzo na svetu in si zaradi tega upravičeno zasluži status kulturnega, verskega ter intelektualnega središča države. Medina (stari del mesta) se imenuje Fes-el-Bali. Najbolj zanimiva pa je zagotovo četrt usnjarjev in barvarjev, kjer v majhnih bazenih barvajo usnje...
...res da dobiš vejico mete, da si jo tiščiš pod nos, ampak če imaš slab želodec, vseeno ni prijetno... zanimivo je vidt tudi četrt kjer se ukvarjajo s keramiko... vodnjaki, mize, mošeje narejene iz mozaika, fenomenalnko porisani krožniki, skodelice... in potem ko vidiš, male otročke kako izdelujejo mozaik ploščice...
Iz Fesa nas je odneslo samo še do Casablance... 4-milijonsko mesto, je najmodernejše maroško mesto, prežeto z mešanico arhitekturnih stilov in kontrastov, od tradicionalne maroško islamske arhitekture, pa vse do vplivov Zhoda. Veliko sledov je pustila tudi francoska civilizacija... mi pa smo si ogledali drugo največjo mošejo na svetu... mošejo Hassan-a II... ki sprejme 25.ooo ljudi... kompleks pokriva 9 hektarov od tega sta 2/3 zgrajeni nad morjem... Minaret je visok 200 m, na vrhu pa sta dve luči ki ponoči v soju 30 km svetita proti Mecci.
Tistim, ki ste bili z mano, se vam bo mogoče zdelo, da sem kej pozabila... mogoče se mi ni tko zelo močno utislno v spomin ali pa ni tako pomembno zame... vseeno pa lahko tisto izgubljeno misel, prigodo napišeš pod komentar...
Pa da omenim še to... me je mal skrbel... večina skupine je blo starih okrog 50 let... no pa se je kr dobr izšlo... se mi zdi, da smo mi tamladi še mal popestril vse skupi...
...najbolj pomembno pa je, da je bil tole moj prvi dopust po enih desetih letih s starši... bil je super...
-V-
ponedeljek, maj 05, 2008
Pekel pri Borovnici
Da provanam dolgove za nazaj...
Teden pred prvomajskimi prazniki sem zbolela za angino... dobila antibiotike... ja nič hujšega kot Ospen 1500... me je čist zdelal... kar pa ni bilo najbolj prijetno... moja fizična priravljenost je bila enaka ničli... kar pa je daleč od dobrega, glede na to, da me je v naslednjem tednu čakal vzpon na 4 tisočaka...
Zato sem se še zadnji vikend pred odhodom odpravila na daljši sprehod v Pekel pri Borovnici, da bi se vsaj malo razmigala, izkazalo pa se je, da le ni samo sprehod...
Hoje sicer ni veliko, vendar je vzpon zahteven. Pot je mestoma strma in izpostavljena, tako da ni za vrtoglave ( kot sem jaz, ampak vseeno preživela), vendar je dobro označena in zavarovana s klini in jeklenicami.
Zaradi ugrezanja Ljubljanskega barja je nastala strma stopnja, čez katero je tekel potok. Zaradi velikega strmca se je vrezal v dolomitno podlago in nastala je soteska s slapovi in brzicami. Med temi stopinjami je prvi slap in če ne najdeš napisa na skali , ga težko določiš med številnimi slapiči. Pri drugem slapu ni več dvoma saj je visok 16 metrov. Takoj nad njim je tretji in približno 20 metrov visok slap. Četrti je najlepši, pa tudi najtežje dostopen. V enem pramenu voda prosto pada 13 metrov globoko, natopa se razprši na 4 metre visoki stožčasti skalni gmoti. Proti robu soteske je še peti, dvojni slap.
-V-
Teden pred prvomajskimi prazniki sem zbolela za angino... dobila antibiotike... ja nič hujšega kot Ospen 1500... me je čist zdelal... kar pa ni bilo najbolj prijetno... moja fizična priravljenost je bila enaka ničli... kar pa je daleč od dobrega, glede na to, da me je v naslednjem tednu čakal vzpon na 4 tisočaka...
Zato sem se še zadnji vikend pred odhodom odpravila na daljši sprehod v Pekel pri Borovnici, da bi se vsaj malo razmigala, izkazalo pa se je, da le ni samo sprehod...
Hoje sicer ni veliko, vendar je vzpon zahteven. Pot je mestoma strma in izpostavljena, tako da ni za vrtoglave ( kot sem jaz, ampak vseeno preživela), vendar je dobro označena in zavarovana s klini in jeklenicami.
Zaradi ugrezanja Ljubljanskega barja je nastala strma stopnja, čez katero je tekel potok. Zaradi velikega strmca se je vrezal v dolomitno podlago in nastala je soteska s slapovi in brzicami. Med temi stopinjami je prvi slap in če ne najdeš napisa na skali , ga težko določiš med številnimi slapiči. Pri drugem slapu ni več dvoma saj je visok 16 metrov. Takoj nad njim je tretji in približno 20 metrov visok slap. Četrti je najlepši, pa tudi najtežje dostopen. V enem pramenu voda prosto pada 13 metrov globoko, natopa se razprši na 4 metre visoki stožčasti skalni gmoti. Proti robu soteske je še peti, dvojni slap.
-V-
Naročite se na:
Objave (Atom)