Vztrajnost in ljubezen...

...ko je ljubezen veliko večja od bolečine...

...ko enostavno ostaneš brez besed in oči napolnijo solze...

Na kratko prevedeno, gre za očeta iz Avstralije, ki je šel na triatlon s svojim sinom, ki ima od rojstva otroško paralizo. Potrebovala sta 17 ur, medtem ko je eden od zdravih na triatlonu potreboval 12 ur in 8 minut.

-V-

Polhograjska Gora (824m)

Ne... tudi sneg me ni ustavil... sprehajanje med snežinkami ima poseben čar...


Tik nad Polhovim Gradcem se dviguje strm hrib – Gora s cerkvico sv. Lovrenca. Polhograjska Gora je idealen cilj za tiste, ki želite vzdrževati svojo pohodniško kondicijo, saj vodi nanjo kratka in strma pot, na kateri ne boste »izgubljali časa« s hojo po ravnem. A tudi tisti, ki v hribih iščete naravne lepote, ne boste razočarani – z vrha polhograjske Gore je lep razgled na okoliške hribe, v ozadju pa boste v jasnih dneh zagledali slovenske Alpe. Konec aprila na njenih pobočjih zacveti blagajana, ki si jo je na teh pobočjih ogledoval celo saški kralj Friderik Avgust II. (po njem je tržaški botanik Tommassini poimenoval tudi bledorumeni ušivec).

Domačini temu hribu pravimo Gora, tako je zapisana tudi na vseh zemljevidih. Različna imena, kot je Polhograjska gora, Lovrenc ali celo Lovrenška gora, so "izum" obiskovalcev...

-V-

Svetovni pokal v športnem plezanju, Kranj 2007

ČESTITKE VSEM NAŠIM...


Oprimek pod vrhom - je Majo ločil od vrha finalne smeri, kar pa je bilo precej višje od vseh ostalih. Drugouvrščena španka pa je le za las prehitela Lučko Franko ki je več kot le dopolnila uspeh Maje Vidmar. Odlična je bila tudi Mina Markovič, ki je finale zaključila na šesti višini.

foto: Urban Golob

Klemen Bečan se je prev tako boril kot lev, in dosegel 28. oprimek v smeri. Vseeno je moral priznati premoč ostalim in končal je na sedmem mestu. Ukrajinec v finalu ni plezal, ker je po nesrečnem spletu okoliščin zamudil tekmovanje.

Rezultati...


-V-

Grmada in Tošč

Priznam... sramotno je, da sem bila pri 25-ih prvič na Tošču... na najvišjem vrhu naših Polhograjskih Dolomitov... no pa vseeno, bolje pozno kot nikoli... za kazen sem šla naprej čez Grmado in potem mimo Gabrš na Tošč.

Polhograjska Grmada (898 m) je eden od najvišjih vrhov v Polhograjskem hribovju. Po sorazmerno položnih dostopih do Grmade se srečamo z zelo strmim in skalnatim vrhom, ki kljub nizki nadmorski višini daje vtis prave visokogorske pokrajine. Tudi rastline so prilagojene visokogorskim razmeram – na Grmadi boste našli nekatere rože, ki jih najdete le na višjih vrhovih v predgorju slovenskih Alp (Blegoš, Porezen) ali v Alpah. Razgled pa nas ponese tudi do mogočnega Triglava.



Tošč (1021 m) pot nas popelje po ozki stezici proti pobočjem Malega Tošča, ki smo ga med vzponom nekaj časa opazovali skoraj tik pred seboj. Tu boste opazili tudi rastlinstvo, ki je značilno za pobočja Grmade – bukov gozd se počasi umika borovcem, ki občasno prevladajo in dajejo v poletnih mesecih poti skorajda primorsko občutje. Po nekaj minutah se začnejo na levo odpirati prvi razgledi na Polhograjsko hribovje – naravnost pred nami leži Polhograjska gora, za njo greben Korene, Grmada pa je še skrita med drevjem za nami. Z grebena se občasno odprejo tudi razgledi proti severovzhodu, kjer nas pozdravljata cerkvici sv. Jakoba in sv. Katarine na Topolu ter cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Osolniku, v lepem vremenu pa boste v ozadju uzrli tudi vrhove Kamniških Alp. Vrh Tošča, tukaj je razgled precej klavrn – Polhov Gradec se sicer vidi, odlično se vidi Polhograjsko Goro (sv. Lovrenc 824 m) skozi drevesa lahko opazimo tudi vrh Blegoša, z razgledom z bližnje Grmade pa se Tošč nikakor ne more primerjati.

Vrh Tošča...

-V-

Hrastovlje...

Tako mala, tako skrita in tako zanimiva...

Hrastovlje naj bi dobile ime po številnih hrastih, ki so nekoč tu rastli. Največja znamenitost kraja je romanska cerkvica Svete trojice iz začetka 12. stoletja, ki je med najlepšimi kulturnimi spomeniki in je tudi uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine. Cerkvica je imela tudi značaj utrdbe in stoji na skalni vzpetini nad vasjo. Obdaja jo obzidje in dva obrambna stolpa iz konca 16. stoletja. Notranjost cerkvice je okrašena s freskami, ki prekrivajo vse stene. Poslikave segajo v leto 1490 in prikazujejo prizore iz stare in nove zaveze. Najbolj znamenita freska je upodobitev mrtvaškega plesa.

Mrtvaški ples je freska v Cerkvi svete Trojice v Hrastovljah, ki jo je naslikal Janez iz Kastva leta 1490. To je slikarska ali grafična podoba plesa ali sprevoda, v katerem so po stanovih razporejeni živi ljudje, skeleti mrličev in smrt sama. Freska je dolga sedem metrov.

-V-

Črni kal...

Verjetno, daleč najbolj poznan po svojih ovinkih in mogočnem viaduktu...

Viadukt Črni kal je z dolžino preko 1km in višino skoraj 100m cestni objekt in gradbena konstrukcija presežnikov. Globoko temeljenje visokih stebrov vmesnih podpor na strmem pobočju na elipsastih vodnjakih globine do 21 m, krakasto razvejani stebri višine do 90 m, razpon voziščnih konstrukcij preko 140 m, gradnja stebrov s samoplezajočim opažem, prosta konzolna gradnja voziščnih konstrukcij ob močnih sunkih burje, so elementi, ki uvrščajo viadukt v projektantsko in tehnološko - izvedbenem smislu med najzahtevnejše premostitvene objekte tudi v mednarodnem merilu.



...malo manj pa vseeno poznano pa je tudi njegovo ogromno plezališče, kjer je v lepih sončnih dneh skala veliko bolj polna plezalcev kot martinčkov...

Boštjan... suvereno...


...in Dominik, malo manj suvereno... kam nej dam pa zdej nogo... kam nej se pa primem...

-V-