Kompotela 1989 m...

Kompotela je travnat vrh na vzhodni strani doline Kamniške Bistrice. Lepo je vidna iz začetka doline in od Doma v Kamniški Bistrici, v srednjem delu doline pa pogled nanjo zakriva nekoliko nižja Mokrica. S svojimi 1989 m čepi kot gnilo jajce sredi dvotisočakov: Grintovca (2558 m), Skute (2532 m), Ojstrice (2350 m) in Raduhe (2062m). Družbo ji delajo še Mokrica (1853m), Planina Koren (1675m), Planina Košutna (1778 m) in Vrh Korena (1999 m).

Na vrhu... Ni štampiljke, ni knjige... je pa kamen...


Začelo se je pa bolj takole... na poti do tja je padal dež... blo je mrzlo...


Ampak se je med potjo kr dobr razjasnil...


Vmes smo se tud mal v vrsto postavl in preštel...
Povprečje je bil le čez 55...


Vmes smo tud mal poplezal...


In ker je na vrhu malo pihalo smo se odločili,
da bomo pomalicali v varnem zavetju na planini Košutna...

Na planini je tudi mini cerkvica... kapelica...
...posvečena 13-letnemu fantku, ki ga je leta 1961 zasul plaz...


Razgled na vrhu pa izgleda nekako takole...


Pa da ne pozabim... pot je res dobr markirana...

-V-

Tex - Mex kosilo...

Pečena koruza za predjed...

Se zapelješ do polja... odpreš prtljažnik... pogledaš levo in desno, da ni kje kakega kmeta... skočiš v koruzo... hitro narabutaš... in se odpelješ... doma zakuriš roštilj daš gor koruzo počakaš da se speče in poješ... njam...



Glavna jed... Quesadillas s sirom, sticky fingers z barbecue sauce...

Ja tud tortilje smo sami naredil in sicer:

- 300 g bele moke
- 2 žlički pecilnega praška
- 1 žlička soli
- 2 žlički olivnega olja
- 2,5 mlačnega mleka

Vse skupaj spet vržeš v multipraktik... dodaš toliko moke da testo ni pocasto, ga vzameš ven in pustiš 15 min... potem ga narežeš na 8 enakih delov, narediš kroglice in pustiš še 15 minut... nato kroglice zvaljaš v palačinke, lahko jih malo naoljiš, da se lepše razpotegnejo... se potrudiš še malo z rokami in spečeš v ponvi brez olja... na vsaki stran po pol minutke...



Barbecue sauce...

- 60 ml Worcestershire omake
- 60 ml sojine omake
- 1 čajna žlička "allspice" (kar lahko nadomestiš z cimetom, klinčki in muškatnim oreščkom)
- 1 čajna žlička čilija
- 1 čajna žlička bazilike
- 1 čajna žlička origana
- 1 čajna žlička sveže naribanega ingverja
- 1 čajna žlička črnega popra
- 2 čajni žlički gorčice
- 50 g masla
- 100 ml limoninega soka
- 125 ml rjavega sladkorja
- 125 ml ketchup-a
- 2 žlici ananasovega soka

Tole vse skupaj zmiksaš... lahko tudi s paličnim mešalnikom... nato pa zliješ v posodo...
In dodaš:

- 400 ml pasiranega paradižnika

In kuhaš dve uri na zmernem ognju...

Barva se po dveh urah spremeni v skoraj črno in zadeva je tudi zelo gosta...

Sticky fingers - piščanec v pivskem testu

- 4 dcl piva
- 2 jajci
- žlička soli
- žlička sladkorja
- 300 g bele moke

Masa izgleda tako kot za palačinke... malenkost bolj gosta mora biti... piščanca pa narežeš na trakce ga na močiš v maso in položiš v vroče olje...

In končni rezultat vsega skupaj... Njaaami...

-V

Škocjanske jame...

Škocjanske jame zavzemajo s prostornostjo dvoran in podzemne soteske posebno mesto med več kot sedmimi tisoči jam v Sloveniji. Sestavlja jih namreč splet enajstih jam, udornic, ponorov, naravnih mostov... Zaradi edinstvene naravne in kulturne dediščine so jih pri UNESCO vpisali v Seznam svetovne dediščine že od 1986. Ležijo na matičnem Krasu, odkoder je šlo ime kras v svet. Lepšajo jih raznobarvni, tudi orjaški kapniki imenitnih oblik, zavese in velike ponvice. Temeljni pečat daje spletu Velika voda - Reka, ki pada v slapovih, bučno dere v brzicah in se umirja v tolmunih ter jezercih...

Vhod v jamo... umetno narejen tunel...

Največji kapnik v jami je visok kar 15m in je nastajal 250.000 let... in še vedno rasta, se spreminja...


Tale tablca pa oznanja kako visoko je narasla reka Reka tistega leta... dobrih 90 m...


Pogled na palčkovo deželo... večji del jame ob reki...


Znameniti Cerkvenikov most...
Ta most so zgradili leta 1937, po načrtu Franca Cerkvenika... Mi je v čast da sem v sorodu z njim :-)
Most pa so temeljito obnovili leta 2003...

-V-

Babičini piškoti...

Babi ma jutri rojstni dan... praznuje ga danes... tko da še ne ve, da bodo tole čez 1 uro njeni piškoti... sm se full potrudla...

V multipraktik vržemo:

- 300 g bele moke
- 1 žlička pecilnega praška
- 1 žlička sode biakrbone
- 250 g zmehčanega masla
- 100 g sladkorja v prahu
- 100 g rjavega sladkorja
- 2 veliki jajci

Seveda najprej penasto umešaš maslo, pa dodaš jajčka in sladkor... in tako naprej... potem vse skupaj streseš v večjo posodo in na roke primešaš še:

- 375 g ovsenih kosmičev
- 200 g kapljic jedilne čokolade
- 100 g praženih orehov

Takole izgleda masa...

Potem iz mase narediš za oreh velike kroglice...


...daš v pečico za 10 - 13 minutk...


... in dobiš tole kot rezultat...

Babi vse najboljše in dober tek...

-V-

Toča...

Nekako takole pa je izgledala v petek toča v Ljubljani...

Ni mi na glavo padla... sm počakala pet minut... tko da se je mal tud že stalila... se prav je bla še malenkost večja...

-V-

Rožnik... Cankarjev vrh...

Na Rožniku je res full lepo dišal po pečenkah, sicer je nisem probala, sam ledena čokolada v Tivoliju je pa še vedno zakon...

Iz Tivolskega parka potekajo sprehajalne in rekreacijske poti na vrh Rožnika, z gozdom pokritega hriba, visokega 391 m. Vrh je priljubljena izletniška točka Ljubljančanov že od prve polovice 19. stoletja. Nekoč je bilo na hribu zavetišče za gobavce, kasneje pa pribežališče mestnih prebivalcev pred epidemijami.

Na Rožniku je že v 16. stoletju stala cerkev Marijinega obiskanja, ki so jo v sredini 18. stoletja prezidali po načrtih arhitekta Zullianija.

Pod cerkvijo so v začetku 19. stoletja odprli gostilno Pri Matiji. V gostilni je občasno stanoval najpomembnejši slovenski pisatelj Ivan Cankar. Danes je v stavbi nasproti gostilne na ogled Cankarjeva spominska soba. Po pisatelju so vrh Rožnika poimenovali Cankarjev vrh in na njem postavili pisateljev spomenik, delo kiparja Frančiška Smerduja.

Od mreže poti, ki prepredajo Rožnik, je najbolj zanimiva približno 3 km dolga Jesenkova pot, poimenovana po botaniku in genetiku Franu Jesenku (1875–1932). Ob njej je z napisi označenih 30 različnih drevesnih vrst, ki rastejo na tem območju. Nekatere med daljšimi rekreacijskimi potmi na Rožniku se nadaljujejo čez sosednji Šišenski hrib in vodijo vse do Mosteca, kjer sta priljubljen rekreacijski center in prireditveni prostor. Pod Rožnikom je živalski vrt.

-V-

Ledena Čokolada

Ledena čokolada... načelno nobene znanosti... v velikih lokalih... slaščičarnah je na ceniku... a hkrati moje veliko poletno razočaranje... ker je nikjer nimajo...

Najbolj zanimiv odgovor na moje naročilo, je bil ravno v meni najbolj priljubljeni slaščičarni ZVEZDA... k torte majo res dobre... LEDENE ČOKOLADE PA NIMAMO, KER JE V NJEJ VROČA ČOKOLADA IN VROČO ČOKOLADO IMAMO SAMO POZIMI... LAHKO PA VAM PONUDIM NEKAJ ZELO PODOBNEGA... LEDENO KAVO... Ja tud BMW in Fičo sta čist ista...

Najbl simple narest ledeno čokolado je, da kupiš tetrapak z ledeno čokolado, čokoladen ali vanilijev sladoled in sladko smetano... vzameš kozarc, zliješ notr ledeno čokolado dodaš, kepico ali dve sladoleda in po vrhu stepeno sladko smetano...


Ali pa niti to ne... daš 2 kepice čokoladnega sladoleda, 2 dcl mleka in zmiksaš... po vrhu daš pa stepeno smetano... in mogoče sladki gre... mnjamiiii...

Po vseh možnih razočaranjih in niti ne več želji po njej... pa se mi je nasmehnila sreča... v parku Tivoli kjer je slaščičarna Čolnarna imajo Ledeno Čokolado in dobra je...

Jezerček ob slaščičarni je poln želvic in cvetočih lokvanjev...

Rakov Škocjan

Med vsem tem prostim časom, ki sem ga imela in ga imam... sm šla tud na izlet z mami in očijem... v Rakov Škocjan... tukej smo bli enkrat k sm bla še čist mejčkena... vse kar se spomnim od takrat je to, da smo hodil po medvedkih... hmm ja... to so skalce obložene z mahom k zgledajo k medvedki k pančkajo...

Med Cerkniškim in Planinskim poljem leži slikovita kraška dolina Rakov Škocjan. Dolina je nastala tako, da sta se združili zatrepna in slepa dolina. To pomeni, da ima ta rečna dolina na eni strani izvire in na drugi odtočni strani ponore - dolina s kraškim dotokom in kraškim odtokom. V zgornjem zatrepnem delu doline, že v udornicah Zelških jam je Mali naravni most, približno 2,5 km nizvodno ob reki Rak pa še Veliki naravni most. Reka Rak izvira iz Zelških jam oz. iz udornic, ki so nastale po zrušitvi jamskega stropa. Rakov Škocjan je od leta 1949 zavarovan kot krajinski park in skozenj vodi z izobraževalnimi tablami zelo lepo označena naravoslovna učna pot - žal samo v slovenskem jeziku. Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijana, katere ostaline so pri Velikem naravnem mostu.




-V-

Moji prvi piškoti...

Sm bla sama doma... no ne čist sama... mami pa oči sta šla na Triglav... men je blo pa mal dolgčas pa sm se spravla prelistat mojo najljubšo knjigo z naslovom ZLATA KNJIGA - Čokolada... v njej je poleg vse zgodovine o čokoladi še miljaužnt receptov v zvezi s čokolado... ja kuharska knjiga je... in jest sm prvič v življenju spekla piškote...


In ker me brat vedno okrega, zakaj ne dam nikol nobenga recepta na blog... (mogoče da ne bi zasenčla njegovga :-) Češpov njok) bom zdej še to naredila... ne smem pozabt napisat, da je moj brat moja kuharska wikipedija...

Sestavine:
- 150 g bele moke
- 75 g koruzne moke
- ščepec soli
- 180 g masla
- 50 g sladkorja v prahu
- 1 vanilijev sladkor
- 60 g jedilne čokolade

Vse skupi vržeš v multipraktik... na pekač položiš peki papir... z žličko nanj narediš kupčke iz mase in v pečici na 180 °C pečeš 15 minut... počakaš da se ohladi... med tem stališ čokolado... daš v vrečko, ki ji mini vogal odrežež in poljubno stiskaš po piškotkih...

Sao bi zaključu z: počakaš da se vse skupaj ohladi oziroma tako dolgo, kolikor ti uspe se upirati takšni skušnjavi...

-V-

Pula, Premantura, Kamenjak...

Sm se mal potepala... poletje in morje...

...ponavadi sem tak čas preživela v Izoli... z mojo Danielco... in kljub obupni hrani... umazani vodi... priznam... ju bom pogrešala... res da bom ušla za kak vikend pogledat mojo bando na obalo... kar pa še zdaleč ne bo kot je bila najina Izola...

...zato sem za en teden ušla... ušla v divjino... na Kamenjak... kjer se kljub množičnemu turizmu, še vedno najde osamljen prostorček, za parkirat brisačko na skalco in sprostit možgančke... res je da se ti lahko zgodi, da pride kak čeh in se ti parkira malo manj kot na tvojo brisačko pa še poje tvoj sendvič... pa dobr...


Kamenjak, ta razbrazdani polotok (9,5 km širok, 1,5 km) je v naravnem smislu najbolj izrazita značilnost Premanture. Saj s svojimi številnimi zalivi, rti, skritimi kotički in plažami ter z nenaseljenim otočki izgleda natanko kot sočna eksotika nekje ob ekvatorju. Gotovo je ravno zaradi tega tudi dobil ime "Evropski karibi".
Poseben je zaradi svoje razčlenjene 30 km dolge obale, zaradi številnih peščenih in kamnitih plaž, zaradi privlačne podvodne jame Golimbere (Kolumbarice), ki leži na njegovem skrajnem južnem delu.

No morm povedat še to, da sva šla v šotor z vso možno opremo za kampiranje... in k vedno najdeš ogromn stvari k bi jih imel sabo, se tud prostor v avtomobilu znatno manjša...



...zato sva namesto ornk roštilja, pa oglja pa papirja... kupla eno zadevo od ALU-FIX grill, k je za 1-kratno uporabo... in morm priznat, da tist k se je to spomnu je res car... k če najdeš še dobrga mesarja mislm, da ma dobr meso... si zmagu... čevapi so bli fenomenalni...

Jaja... res je mejčken tale roštilj...
...sam če daš tele paprike stran lahko brez kej 15 čevapov na enkrat spečeš...

-V-

Terme Olimia - Termalni Park Aqualuna

Enkrat sem že omenla se mi zdi, da razumem prekmurce da hodijo v terme... pa še pol štajrske... k do morja majo res kr daleč...

Kljub vsemu pa ne razumem ljudi, k jim je fajn se gužvat v vseh teh bazenih... gužva je taka, da tud koraka ne moreš naredit, kaj šele da bi enkrat zamahnu in zaplaval... na toboganih itak taka gužva, da te že pogled nanj mine...

Tale rumenček je Kamikaze... je odprt samo parkrat na dan...

Najpomembnejša stvar pa je WC... ga ne najdeš... no vsaj ne hitr... sicer jih majo in to kr velik ampak kr mal skrite... kar zna bit mogoče problem... ko si v vodi te mogoče tud mal večkrat lulat, k ti pritisk stisne mehur... al pa kej tazga ne vem... in ker se mogoče marsikomu ne da full daleč hodit, se raje polula v bazen... kar pa za ostale ni najbolj prijetno...


Majo pa tud eno full super zadevco... za otročke je itak super vse kr je drugač... in v morju se hitr naveličaš kamčnkov, k je vse kar je drugač, da so eni okrogli, drugi jajčasti, tretji bolj kvadratni eni pa celo pikajo kaj hujšga... majo bazenček k se mu reče Aqua Jungle...

Norooo... še men je bil všeč...

Notr pa valovito kačo, krokodila, želvo, toboganček slončka, otok opic, koča s toboganom, palme s špricajočimi kokosi in bananami, mango in melona pa te zalijeta z vodo... bazenček ma super temperaturce nekih 27°C, tko da se lahko tudi mamice brezskrbno namakajo za očkote pa so čudoviti ležalniki z dežnikom kjer lahko v senčki srka pivo...


Joooj, bi skor pozabla... no v bistvu sem pozabla in bom zdej dopolnila... majo pa en supeeeer bazen, tud za mal večje otročke, kokr sem jest... k na vsako polno uro šibajo valovi, levo, desno... in morš kr fajn pomahat, da z glavo vsaj prbližn ostaneš nad gladinco...


-V-

Izvir Ljubljanice in Bistra...

Super in blizu za ohladit in spočit možgančke...

V mrak in hlad zavit je hranil svoje stoletne skrivnosti na dnu globočin; nihče ni vprašal zanje, pa tudi sam jih ni ponujal nikomur. Izpod silnih sivih skal, temno molčečih, se je izvila zamoklozelena voda Močilnikova ter se ustavila ter razprostrla v kotanji, da si oddahne pod senco vrb, oddahne od dolge poti po čudapolnih kraljestvih podzemskih. Mirna gladina je podobna velikemu, na stežaj odprtemu očesu, ki še ne bedi, strmi iz večerne zarje komaj odbeglih sanj. Ko si do kraja odpočije in odsanja voda Močilnikova, stopi v ozko strugo ter se napoti polagoma proti ravnemu polju in svetlemu soncu.

(Ivan Cankar, Brlinčkov Miha in Tičkov Grega. Književni jug, 1918, 175)

Ni se mi še zgodilo, da bi izgubila voljo do potepanja... in tudi nasmeh na obrazu je redek... del mojega srčka je ostal prazen... pa vseeno se bom potrudla in odkrivala svet tudi zanjo...

-V-