ponedeljek, januar 28, 2008

Med nebom in zemljo, med ognjem in šampanjcem...

Prve uspešne poizkuse s toplozračnimi baloni sta izvedla brata Etienne in Joseph Montgolfier v Franciji. 21. novembra 1783 je človek prvič poletel z balonom in s tem odprl pot v nebo.


Najprej smo pomagal, sesetavit balon in košaro...


Takole se je balonček napihoval... no sej ni bil tko mejhn...
pa sončka je mel na vrhu, k je same sončke pelu...


... in akcija... gremooo...


...jutranji pogled na Ljubljano iz zraka izgleda nekako takole...


...joooj hribi... kr dotaknu bi se jih...



...in še posadka... Monka, Grega, Vesna, Oči, Aleš Švagelj (najboljši balonar)


...res je lepa...


...jaaa, tudi pospravit smo ga pomagali...


In za konec še balonarski krst...



...zakurili so nam lase, potresli zemljo in polili s šampanjcem...


-Baronica plemenita Snebrska Vesna-

P.S. - hvala mami za tako darilo...

nedelja, januar 13, 2008

I'm still looking for a job in Livigno...

Se sprašuješ zakaj, jah v bistvu tud jest ne vem... vasica je nekje bogu za hrbtom... stran od civilizacije... v hribih... med hlevi in kravami... zimske temperature do -25 stopinj in sneg do maja... in nahaja se v Italiji... dežela ki mi ni najbolj pri srcu...

Livigno...
je alpska vasica in spada v provinco Sondrio, regija Lombardija. Leži na nadmorski višini 1816 m. Pred letom 1970 je bila to kmetijska vas. Sedaj pa se živi predvsem od turizma; pozimi smučanje, poleti kolesarjenje in pa od tega da je celotna vasica brezcarinska cona. Zaradi tega je za vikende vas polna turistov, ki se naslajajo ob poceni parfumih, sončnih očalih in izredno poceni alkoholnih pijačah...

Mi pa vsako leto hodimo tja uganjat norčije na snegu...


Barbara je brez težav zbrala pogum, stopila na tekoči trak in se spustila s šlaufom v dolino...


Art in Ice... vsako leto se tukaj odvija razstava ledenih skulptur...

Jaz, Livigno in moja Južna Amerika...


In ker te sneg in mraz pošteno izčrpata, je dobro zaužit, kako energetsko bombo... takole sta nam Dominik kot pomočnik in Aleš kot glavni kuhar pripravljala super odlične palačinke... njami...


...takole nam je dobro jutro prišel zaželet sosedov švrko...


...mejčken smo se tud posončl...


...medtem ko smo se nekateri nastavljali sončnim žarkom... so eni tud mal smučal...


...in še sanke, malo adrenalina...


Nekateri se verjetno sprašujete, da sigurno še kakšna fotografija manjka... mogoče katera iz Bivia... žal mora nakj ostati skrito samo za nas...



...nismo vsi.. nas je pa veliko...

In še to... se opravičujem, ker je post nastal skoraj z enomesečno zamudo... nekako vedno ko sem se lotila pisanja so mi misli odjadrale v Livigno, daleč od naših norčij, ki so se zgodile, ampak po želji biti tam... mogoče si res najdem službo v Livignu... Zakaj? Ne vem. Mogoče zaradi snega... sončka in zvezdic, ki se jih skoraj lahko dotakneš... svežega zraka... prijaznih kravic, odličnega sirčka in še boljše mortadele... mogoče zaradi prelitega Mela Verde-ja ali pa prijaznih, simpatičnih kelnarjev v Biviu...


Poljub V

petek, januar 04, 2008

Novoletno potepanje po Kraljevini Nizozemski

Sej veste, da ne znam biti doma... čeprav mi je mamina goveja juhica najbojša na svetu... mogoče še toliko bolj zato, ker se na takšnih potepanjih poslužujem bolj junk food-a...

Tokrat me je pot za novo leto ponesla po Nizozemski...

Kraljevina Nizozemska ali Nizozemska (Nederland po nizozemsko) je evropska ustavna monarhija s kolonijami izven Evrope. Nizozemska se nahaja v severozahodni Evropi in na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu na Belgijo, na vzhodu pa na Nemčjo. Nizozemska je ena najbolj naseljenih in zemljepisno nizko ležečih na svetu in je znana po svojih mostovih, mlinih na veter, coklah, tulipanih in stopnji družbene strpnosti. Država gosti tudi Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, kjer je tudi administrativno središče s sedežem vlade, kraljevsko palačo in večina veleposlaništev, čeprav je glavno mesto Amsterdam. Nizozemsko pogosto napačno imenujejo Holandija, vendar je to le skupno ime za dve njeni glavni provinci (Severna in Južna Holandija). Je članica Beneluxa skupaj z Luksenburgom in Belgijo.


Najprej smo se ustavili v Zaanse Schans...

Majčkena open-air muzej vasica ob reki Zaan... Zanimiva zaradi malih kanalov in še manjših hišic ob njih s čudovito urejenimi vrtički, ter ogromnimi mlini na veter.

Mline so sprva uorabljali za izsuševanje, kasneje pa tudi za ječmen, riž, papir, les, gorčico, tobak, konopljo...


Najlepši spominek na Nizozemskem... cokle iz topolovega lesa...


Sicer dober, ampak vseeno nič kaj posebnega po okusu... nizozemski sir...


Amsterdamu, smo namenili največ časa... bil je bistvo našega izleta...

Amsterdam... Ustanovljen je bil v poznem 12. stoletju, kot majhna ribiška vas na bregu Amstela. Je potrpežljivo mesto s približno 750.000 prebivalci in 600.000 kolesi. Je mesto nasprotij, ekstremov in izredno ljubko.

Glavni trg na katerem so se odštevale zadnje minute leta...

Red-Light District... je varna soseska za turiste, sicer pa soseska kjer cveti prostitucija... v Amsterdamu naj bi bilo 380 z rdečo lučjo obsvetlenih okenj, za katerimi najdeš celo zelo privlačna dekleta...

Žal je tale plakat vse, kar sem lahko slikala v Red-Light Districtu...
namreč je fotografiranje prepovedano...




Nizozemci obožujejo kolesarjenje... ob glavni avtobusni in železniški postaji najdeš parkirno hišo za kolesa v treh nadstropjih...

...in če tudi tukaj zmanjka prostora...

...nekateri se pač znajdejo...

Obiskali smo tudi brusilnico diamantov... kjer ti pokažejo miljaužnt enih malih diamantkov... k so full dragi in in full enih prstanov... k si jih lahko tlačiš na prstke... ampak zanimivo, nikjer te noben nič ne pogleda če si kej odnesu...





Sicer je bil vreden nekih 2000 EUR, ampak ga ne bi imela, tudi če mi ga podarijo...


Amsterdam ArenA... sprejme 52.000 gledalcev... na njej sta doma nogometni klub Ajax in Nizozemska reprezentaca... je prvi stadion v Evropi z drsečo streho... in zanimivo... streha se zapira 17 minut, samo za ta projekt pa porabijo 700 EUR.



Obisk stadiona smo zaključili s tiskovno konferenco za medije...


Coffeeshops... V Amsterdamu je približno 250 coffeeshopov, kjer se lahko poslužiš razno - raznih Hash-Marihuana izdelkov... velja pravilo... kupuj v coffeeshopih in nikoli od dealerjev na ulici, predno prižgeš, vedno preveri, če je vredu in bodi previden pri prvem kajneju - Amsterdamska roba je močna...

...kljub temu, da nisem tok za te zadeve, so tile coffeeshopi fullllll simpatični...

Hash Marihuana & Hemp Museum... je edini takšen muzej na svetu in stoji v centru Red-Light Districta, odprt pa je bil leta 1985, od takrat ga vsakoletno obišče okoli 75.000 ljudi... posvečen pa je samo Cannabisu in njegovi vsemogoči uporabi


Že res, da imajo dobro poskrbljeno za WCje... najdeš jih na vsakem koraku... ampak žal samo za moški del populacije... ženskega ni niti enega...


...tudi s kemčnimi WC-ji ni nič drugače...


Obiskali smo tudi Sex muzej... ki je prvi in najstarejši takšen v Amsterdamu...

...slikce še pridejo...

Na poti domov smo se ustavili še v luštnem mestecu Delft, Den Haagu kjer smo si ogledali mednarodno sodišče in svetovni mirovni plamen...

...sm se mogla borit za tole slikco, ker je pršu lih en avtobus japončkov...


In še obisk severnega morja...




ZA KONEC PA VSEM ŽELIM...

RAZBURLJIVO, ROMANTIČNO
IN SREČNO 2008



-V-

četrtek, december 27, 2007

Sprehod po beli ljubljani...

Mesto polno lučk... raznih štantov polnih kuhanega vina, medice... pleskavic, kjer se lahko pogreješ... in če tudi to ni dovolj jih je ogromno tudi s šali, kapami in rokavicami... kiča tudi ne manjka... in če imaš srečo ob vsem tem ujameš tudi kakšno snežniko...




-V-

sreda, december 26, 2007

Bila je moja najbojšla prijateljica...

23. decembra je minilo leto dni, odkar je za vedno zaprla očke...


Zanjo...




-V-

petek, december 21, 2007

ponedeljek, december 03, 2007

Nekaj podobnega strokovni ekskurziji...

Ufff, začel se je kr mal zgodi zame... ob 7h smo mogl bit že na avtobusu... no pa je blo pa vseeno super, fino, fajn...

Najprej smo odvandral v Hrastvolje... in si ogledali znamenito romansko cerkvico Svete trojice iz 12. stoletja... tisti, ki redno berete moj blog veste, da sem jo pred mesecem dni že obiskala in takrat tudi napisala on jej vse pomembno...


Potem nas je pot ponesla v Sečoveljske soline...

SOL JE MORJE, KI NI MOGLO NAZAJ NA NEBO...

Sečoveljske soline sodijo med največje znamenitosti v Sloveniji. Tu je stoletno sožitje morja, sonca, vetra in ročnega dela solinarjev ustvarilo značilno solinsko pokrajino.
Posebnost Sečoveljskih solin je v edinstvenem, že več kot 700 let skorajda enkaem postopku pridelave soli, slano okolje pa naseljujejo redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Zato so bile Sečovejske soline razglašene za krajinski park in kulturni spomenik državnega pomena, hkrati pa so tudi na seznamu močvirij mednarodnega pomena pod okriljem Ramasarske konvencije.


Kraljica začimb

Začimbe so dobrodošle v vsaki dobri kuhinji, saj dajejo jedem zbrano aromo, plemenit okus, barvito podobo, pridih okolja. Pri skrbni prpravi jedi stopajo v ospredje naravno pridelane sestavine in lahko obroki z uravnoteženo sestavo hranljivih snovi. Posebno mesto med njimi ima sol.


Pojem lepote in zdravja

Krajinski park Sečoveljske soline je močno povezan s silami narave. Predvsem s soncem, z zrakom, morsko vodo. Skupaj ustavarjajo blagodejne učinkovine, ki so jih cenili že v davnini. Vedeli so namreč, da gladka, sijoča in napeta koža ne odraža le lepote, temveč predvsem notranje ravnovesje in zdravje.


V Piranu smo se ustavili, da si odpočijemo možgančke...

Piran je obmorsko mestece. Leži na samem rtu piranskega polotoka, v neposredni bližini Portoroža. Je mesto polno strmih in ozkih ulic. S svojim submediteranskim podnebjem sodi med najtoplejše predele Slovenije. Piran v sebi skriva bogato kulturno dediščino. Tu je bil rojen skladatelj Tartini, po katerem se imenuje trg v samem središču mesta. Postavili so mu tudi spomenik. V Piranu je bilo v posameznih obdobijh tudi več kot 20 cerkva. Nahajajo se med hišami v ozkih ulicah. Pomembna je cerkev sv. Jurija, ki stoji nad Piranskim zlivom. Pomembne zanimivosti pa so tudi piranski zid, tartinijev spomenik na tartinijevem trgu, palača Benečanka, cerkev sv. Jurija, Prvomajski trg, in Pomorski muzej.


...in hop... novim zmagam naproti... ustavili smo se v Kobjeglavi... jaaaa v MIP-ovi pršutarni...

Kobjeglava leži v bližini slikovitega kraškega mesteca Štanjel. Po ljudski razlagi je ime vasi Kobjeglava povezano z imenom najvijšjega vrha za vasjo Kop, ki je bila glava drugih dveh vrhov, od tod "kop je glava" - Kobjeglava. Po drugi razlagi je ime povezano s hlevi za konje in kobile, zato ime kobila-glava.

MIP-ov Kraški pršut je izdelek s priznano geografsko označbo. V današnjem Kraljestvu pršuta letno posušimo blizu 150.000 pršutov. Proizvodnja v sodobni pršutarni poteka na klasičen način, v skaldu s tradicijo.
Pršut je izdelek, katerega proces zorenja traja leto dni in več. Zahteva izredno pozornost, doslednost in ljubezen mojstrov pršutarjev, ki skrbno bdijo nad njim.

Tako, kot na slikci v ozadju, se je tudi meni začelo megliti pred očmi, zaradi tako lepega vonja...


Seveda nismo izpustili degustacije pršuta in terana...


Dan pa smo s sicer že precej polnimi želodčki zaključili na prijazni izletniški kmetiji Grča z odlično večerjo... seveda pršuta ni manjkalo... mene pa je predvsem impresionirala sladica, pečena hruška oblita s teranom...

...njamiiii...


-V-

Slemenova špica (1911m)

Prvi zarek ze dviga se iz sna
glej, nad vodo je svetloba vzsla
ko poslednjem v temi poidejo moci
novih stotero se sonca veseli.

Nekega jutra ko se zdani
in se glave ohladijo
vsak odide svojo pot...

(Vlado Kreslin)



Vzpon na Sleme je lahek; na kraju, ki bi bil lahko zaradi snega izpostavljen, je napeta žična vrv. Sleme, kamor je z Vršiča mogoče lagodno priti v uri in pol, je zelo priljubljeno razgledišče. Tam je namreč sredi planinskih travnikov nekaj jezerskih očesc, ovčjih napajališč, v katerih odseva svojo elegantno kamnito postavo Jalovec. Poleg številne črede ovac, je tukaj moč videti tudi žival z ribjim repom ter oranžno rdečim trebuščkom in vratom. To je planinski pupek (Triturus alpestris), ki živi običajno v mlakah in jezerih in se pri iskanju hrane potika tudi po kopnem.



-V-