Prikaz objav z oznako sharedunlopspirit. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako sharedunlopspirit. Pokaži vse objave

četrtek, december 24, 2015

Na poti na Zanzibar... Še vedno najbolj nora avantura...

Dar es Salaam... Vstopna točka na sanjski Zanzibar... Tako zelo blizu, pa tako daleč...
Sem se odločila, da nikoli več z avtobusom... Preprosto prenaporno, tudi za relativno mlado rit kot je moja... 12-14 ur na avtobusu brez klime in enim postankom za 15minutk...  Čez enih 127 ležečih policajev... Nene čist too much... Lansko leto se mi je zdelo, da sem že brez vretenc... 

Pa je prišlo novo leto in nova NAJBOLJ NORA AVANTURA... In seveda nisem mogla pristat na letalo iz Arushe do Zanzibarja, ker se mi je prvo leto pot tako zelo vtisnila v spomin... Seveda pa ne niti na avtobus... Vožnja z malim kombijem je kr dobra izbira... Ker seveda želim da tud moja fanta vidita večji del dežele nad kateri sem sama tako zelo navdušena...

Preveč je časa, da bi samo načrtoval aktivnosti za naslednji dan... Zato je najbolje da se prepustiš lepotam narave, ljudi, njihovega vsakdanjika...
Pot se začne ob pogledu na Mt. Meru... Zanimiva gora po pripovedih, mogoče bo enkrat tudi nanj stopila moja noga... In naprej občudovanja vreden Kilimanjaro, ki v vsakem teleščku, ki ga je obiskal  pospeši srčni utrip... Hišice ob poti se razlikujejo od takšnih malih "vil" primernih za nas "mzungu", do tistih narejenih iz blata in vej... Ob poti non stop v malih plastičnih lavorjih prodajajo mango, ananas, paradižnik, tud talenti z živimi kokoškami se najdejo... Spet drugi so izkoristili priložnost, da je v zadnjem času kar precej deževalo in se posvetili osebni higieni v malce večjih lužah...
In po vsem tem me je imelo da bi mjčkn tud očke zaprla, pa je bil prevečkrat nasproti vozeč šlepar na naši strani...

650km in 13 ur... Zadnji dve čez mesto in slaba ura postanka... Najbrž naslednjič vseeno z letalom, kljub takšnemu luksuzu, da je tud Sašo lahko stegnil svoje tačke, jest pa jih samo še za vratiom nisem imela...


-V-

nedelja, december 20, 2015

Srce ljudstva, tržnica Arusha - Tanzanija...

Arusha... Mestece kjer se že skoraj počutim kot doma... Poznane so mi ulice, križišča... Celo v restavraciji se delajo da me poznajo... In tile naši gorski pomočniki veselo skakljajo okoli nas tudi po mestu, ter ti dajejo občutek lokalca... Pa tud če samo za obrok hrane al pa pivo, je fajn bit v njihovi družbi...



Obisk tržnice, najpomembnejši del potovanja... Kjer se srečajo iskreni obrazi branjevk in ta pravi barabini, ki ti iz žepa smukne dinarčke... In tudi če veš, da te hoče nekdo našponat, to počne, da bi preživel družino... 
Samo na tržnici lahko spoznaš pravo lokalno hrano (sadje,zelenjavo) in ta prave lokalce ki barantajo za tist šopek solatke... 

Preprosto, všeč mi je na tržnicah in ta je ena ljubših...


Samo zanj je vredno pridt v Tanzanijo...




Ufff pa še to... Ni je Arushe brez poroke... Vedno prijazni do norih turistov... Men zihr ne bi blo všeč, če bi kdo z jabučkom okol mene skakal in škljocal...



Pa da ne pozabim povedat, da mam nove prijatelje...


-V-

sobota, december 19, 2015

Štirje dnevi na Kilimanjaru - Tanzanija

Štartali smo z motom Premikanje mej zmožnega... Nekateri so mislili, da smo nori...  

Na višini Triglava 2864m izgledamo že precej nori...

Z invalidskim vozičkom Kilimanjaru na proti je bila ena bolj divjih in bolj norih idej...
 
Kilimanjaro bo zame vedno posebna gora vredna spoštovanja... Dala mi je več kot mi je v tistem danem trenutku vzela... Ko sestopiš se vprašaš kaj mi je blo tega treba, ko minejo ure, dnevi in meseci, ugotoviš kako velik korak si naredil in da si v sebi našel delček, ki ga nisi poznal... 



Hvala Kili, ker me vedno sprejmeš nazaj in daš ljudem ob meni te posebne nepozabne občutke...

Priznam da je naša predpriprava malček šepala, tudi izbira vozička ni bila najboljša, veliko pa je naredila tudi narava, ki je z dežjem dodobra obdelala poti na gori... 
Nekaterim je že težko vstat iz kavča, mi pa smo se kljub vsem težavam prebili do višine 3720m. 
Na tem mestu predvsem hvala fantom (nosačem) ki so se že prvi dan borili s potjo, namesto 3 ure 6 ur... In nam s tem omogočili osvojitev prve postojanke na Kilimanjaru... Naslednji dan se je zdelo da bo lažje, kljub temu da je bila pot daljša, pa vendar so deževne razmere terjale svoj davek in smo namesto 5 ur hodili 15 ur... In osvojili drugo postojanko Horombo na višini 3720m...



Redki so trenutki ko tile fantje privolijo v pijačo turista... Tokrat jih je nas čaj in čokoladke reševal iz "dreka" v katerega smo jih spravili... Ko ti ni težko se odpovedat, čeprav veš da imaš pred sabo še tri ure hoje...

Po mojem mnenju je bil to velik uspeh kljub obstanku na drugi koči pa je nepogrešljivi člen naše ekipe Saško osvojil vrh... Bravo še enkrat in hvala ker si na vrh ponesel barve #sharedunlopspirit





Asante sana guys...

Pa kljub vsemu, moj osebni moto je, vsak korak je nova zmaga...  



V naslednjih dneh pa samo še uživancija... Safariii...

-V-

ponedeljek, december 14, 2015

2. Dan najbolj nore avanture - Tanzanija


Na potepanjih ni počitka... Kljub temu da je bil današnji dan namenjen relaksaciji po napornem letu, smo obiskali plantažo kave... Ena lepših izkušenj... Ko se zaveš kako malo je cenjeno garaško delo...

Šli smo skozi celoten proces kave... Od semena do kavice v skodelici... Nabiranje - se mi zdi, da mi ni šlo najbolje od rok, sem se bolj ukvarjala s slikcami in snemanjem, potem je sledilo izkoščičenje kjer je svojo moč pokazal Saško, medtem ko je Boštjan veselo kramljal in pripravljal ogenj za praženje... Seveda je bilo potrebno kavo pred praženjem še oluščiti v čemer smo se preizkusili vsi... Prav tako smo se družinsko posedli okoli ognja in kavo prepražili in jo nato na fino zmleli (da ne bo pomote, tukaj ni mlinčkov)... 

Nato je sledil še preizkus našega produkta s katerim smo navdušeno nazdravili...









Po izkušnji s kavico je sledilo kosilo tradicionalno za pleme Chaga seveda ni manjkala tudi pokušina bananinega piva in vina...




-V-

sobota, december 12, 2015

Najbolj nora avantura se je začela...

Nikoli ni vse po planu... Tudi tokrat ne... Različni ljudje, različna razmišljanja in različne predstave... Ampak s pozitivnim razmišljanjem in dobro voljo lahko naredimo to najbolj noro avanturo še bolj zabavno...

Hvala vsem, ki ste nas podpirali med samo nagradno igro... Predvsem moji najbližji, ki ste prenašali mojo nejevoljo vse do tega trenutka...

Rada vas imam...

-V-