Teden pred prvomajskimi prazniki sem zbolela za angino... dobila antibiotike... ja nič hujšega kot Ospen 1500... me je čist zdelal... kar pa ni bilo najbolj prijetno... moja fizična priravljenost je bila enaka ničli... kar pa je daleč od dobrega, glede na to, da me je v naslednjem tednu čakal vzpon na 4 tisočaka...
Zato sem se še zadnji vikend pred odhodom odpravila na daljši sprehod v Pekel pri Borovnici, da bi se vsaj malo razmigala, izkazalo pa se je, da le ni samo sprehod...
Hoje sicer ni veliko, vendar je vzpon zahteven. Pot je mestoma strma in izpostavljena, tako da ni za vrtoglave ( kot sem jaz, ampak vseeno preživela), vendar je dobro označena in zavarovana s klini in jeklenicami.
Zaradi ugrezanja Ljubljanskega barja je nastala strma stopnja, čez katero je tekel potok. Zaradi velikega strmca se je vrezal v dolomitno podlago in nastala je soteska s slapovi in brzicami. Med temi stopinjami je prvi slap in če ne najdeš napisa na skali , ga težko določiš med številnimi slapiči. Pri drugem slapu ni več dvoma saj je visok 16 metrov. Takoj nad njim je tretji in približno 20 metrov visok slap. Četrti je najlepši, pa tudi najtežje dostopen. V enem pramenu voda prosto pada 13 metrov globoko, natopa se razprši na 4 metre visoki stožčasti skalni gmoti. Proti robu soteske je še peti, dvojni slap.
-V-
1 komentar:
Fotko levo zgoraj je moral narediti zihr kaksen profesjonalni fotograf :)
Objavite komentar