ponedeljek, julij 23, 2007

Vzdih olajšanja...

Po devetih dneh s temperaturo nad 30 stopinj Celzija se čofotanje po Bohinjskem jezeru (naj bi imel 20 stopinj ob izlivu Savice, pa če jih je imel 15 stopinj je bilo veliko) še kako prileže...

Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji. Jezerska gladina je na nadmorski višini 525 m. Jezero je dolgo 4350 m (najdaljša diagonala), največja širina (S-J) je 1250 m in najglobji del jezera je 45 m - površina jezera je 318 ha. Dolžina jezerske obale je 10.900 m. Jezero je ledeniško-tektonskega nastanka: prvotna kotanja je nastala z intenzivnim erozijskim delovanjem ledenika na površje. Ledenik je izdolbel dno in ga obdal s čelnimi morenami na vzhodnem delu jezera. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko. Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, najbolj je poznan kraški izvir Govic.
Višina jezera je bila še ob koncu zadnje ledene dobe višja za 16 m in je takrat jezero segalo do današnje Stare Fužine, kar nakazujejo tamkajšnje fosilne jezerske terase.

Bohinjsko jezero je bilo leta 1981 vključeno v območje Triglavskega narodnega parka. Lep pogled na jezero je z vrha pečin Mirnjaka.(1540m)



-V-

Živela v zmoti...

Do sobote sem mislila, da je Slovenija res zelo zelo majhna... in da jo lahko prevoziš v treh urah po dolgem in po čez brez kej... pa se je izkazalo drugače... Terme 3000... so v učku naše kokoške... in ta uček je od Maribora oddaljen še dobro urico... kar pomeni, da ko se koperčani odpravljajo v Moravske toplice, ni da bi šel na izlet za en dan... 1 ura do Ljubljane, 1,5 ure do Maribora in še 1,15 do Moravskih toplic... Pa le nismo tako zelo majhni...








-V-

sobota, julij 07, 2007

Virnikov Grintovec

Kok je fajn, ko enkrat nism bla jest najbolj skurjena... no ja, neprespana...

Virnikov Grintavec, 1654 m, zahtevna označena pot


Pogled z vrha



Virnikov Grintovec je pomembna gora nad Jezerskim, saj je izrazit vrh na meji z Avstrijo, severozahodno nad Zgornjim Jezerskim.
Pot nanj je sicer markirana, ampak ne tako dobro kot mislijo domačini... že res da je markacija na vsakem tretjem drevesu, ko pa prideš do križišča, zginejo vse table in vse markacije... in potem...


Moja najboljša, najljubša vodnika... Mami in oči



Draga moja Maja... tud tvoj prstanček je dosegel vrh...



-V-

četrtek, julij 05, 2007

Pariz malo drugače...

Pariz brez zgodovine...

Hostel... po vseh prebranih komentarjih o njem... me je blo mejčken strah... pisalo je namreč, kot da je to v neki getovski četrti... no pa ko sva prišla tja je blo čist simpatično... motilo me je pa to, da možakar ki je delal za pultom ni bil ravno prijazen... ponavadi ti v hostlu, takoj porinejo zemljevid v roko naredijo križec kje je hostel in prva metro, bus postja in kako najhitreje do vseh znamenitosti, kje je prva trgovina s hrano... poleg tega je za možakarjevim hrbtom viselo nekih 17 A4 listov na katerih je pisalo kaj vse se ne sme počet v hostlu... med drugim... ne smeš niti hrane niti pijače nesti v sobo... no ampak v tolažbo sva si rekla... sej bova samo spala tukej... saj nič ne potrebujeva... no ja pa tudi s posteljo nisva imela ravno sreče... škripala je če si dihal... kaj šele če si se obrnil... pa dobro malo denarja malo muzike... to je hostel... pred hostlom pa... že res, da je bilo čez dan divje... pa da ti na 50ih metrih ponudijo miljaužnt enih stvarih k bi jih lahko kupil po zelo ugodni ceni... po 19h zvečer skoraj da ne srečaš več človeka...


Metro, RER... metro nekaj najboljšega, kar so lahko izumili... v pol ure prideš iz enega konca mesta na drugega, brez težav in še zelo poceni... metro je povezan tudi z vlakom, tako da lahko na isti postaji prestopiš na vlak za željeno destinacijio in ni potrebno po mestu iskati železniške postaje... pri čemer pa če si malo iznajdljiv in se narediš malo francoza lahko za ceno enega potujeta dva... in za ceno metroja potuješ z vlakom...



Mesto... že res, da Pariz velja za mogočno mesto... ampak vse to mu daje zgodovina in njene zgradbe... in že res, da so vse te mogočne zgodovinske zgradbe urejene do zadnje potankosti... če pa pogledaš malo drugam, odmakneš pogled od vseh teh lepot je mesto vse prej kot lepo... nisem še videla tako zelo umazanega mesta... vsak odvrže svoj papriček, kjer mu pač pade, seveda na tla... vse smrdi po urinu... bljak...

Ljudje... presenečenje... vsi so mi govorili, da naj se malo pripravim, ker ne znajo besedice angleško in jaz ne francosko... haha... karkoli se je bilo potrebno zmenit, sem se v angleščini in brez težav... očitno so napredovali in spoznali, da bo tudi njim lažje, če se naučijo kako besedico angleško... tisti, ki se vozijo z metroji so zelo prijazni, vedno se umaknejo ko je to potrebno ni preprivanja... po glavnih ulicah pa je malo druagče... tudi če že visiš na nekomu ki se je zaletel vate, ga moraš prosit da se ustavi in te izpusti... najbolj pa me moti, da ti na vsakem koraku nekdo poizkuša nekaj prodati (eden pahljačo, drugi dežnik, spet tretji zapestnico, po zelo ugodni ceni, ker si njegov prijatelj...)...

Hrana in pijača... hmmm... naj bi se v franciji dobro jedlo... ampak za to dobro hrano, je treba tudi pošteno odrpeti denarnico... za primerjavo... pizza (v velikosti slovenske male pizze) v Parizu stane od 12 do 16 eur... in malo pivo 2,5 dcl stane 8,5 eur... pri tem pa moraš biti vedno pozoren kam se vsedeš, ker je lahko še za kak euro dražje, če imaš pogled na mestne, prometne ulice... zato je za backpackerje fastfood (McDonald's) zakon... je cena enaka kot pri nas...

WC... čistoča ni njihova vrlina... daleč od tega... to je predvsem opazit na WCjih... po gostilnah, restavracijah, javnih zgradbah... me je pa presenetilo javno stranišče, ki je stalo 1 euro... mogla sem ga videt in ni mi žal... notri diši... WC papir lahko izbiraš med vsemi mogočimi barvami, lahko tudi s SUDOKUjem... in predno vstopiš vanj, ga neka prijazna gospa pred tvojimi očmi dezinificira... lovely...

Poročna obleka... vse svetovno znane igralke, če ne grejo v Pariz po svojo poročno opravo niso nič naredile... zdej vem zakaj... trgovine s poročnimi oblekami so na vsakem tretjem koraku... modelov miljaužnt različnih, cene pa se presenetljivo gibljejo od 20 do 150 eur... ja je slišat smešno, glede na to, da pri nas stane izposoja poročne obleke nekih 400 eur... seveda ni težko najdit trgovine kjer obleke stanejo tudi do 5000 eur... je bila pa marsiketara od tistih do 150 eur, lepša od teh nenormalno dragih...



-V-