Kruhek...

Ta je pa tko lep, da si zasluži biti objavljen...
...pa še z logotom...

-V-

Velika Baba, Krnsko jezero, Mali Šmohor

Vsakič ko se odpravim kam v hribe se zjutraj vprašam, kaj mi je treba tega in vsakemu koraku na vzgor tudi sledi isto vprašanje,...

A ni lepš spat do 10h, se počasi zbudit... pojest zajtrk... it mal na sonček.... in razmišljat kako bi čez par urc obračal čevape na roštilju in srkal pivo...

No pa sem se zdej odločla it v hribe kr za cel vikend... in v soboto sem vstala že ob 5h zjutraj in preživela... ampak kljub temu, da je vedno 100 in 1; zakaj mi je treba tega... je na vrhu vedno lepo... in sem vesela da sem prlezla na vrh in sem ponosna nase...

Pogled na naš prvi cilj...

Velika Baba (2016 m) je najvišji vrh vzhodnega grebena nad dolino Lepene. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico je lep pogled na Krn in Krnsko jezero, tudi najvišji vrhovi Julijskih Alp ne manjkajo.

Na vrhu Velike Babe... v ozadju Krnsko jezero...


Svizci zgleda delajo še po socialističnem delavniku od 6h do 14h... sej veste, čokolade pa to... ker se je ravno ob 14h prikazal iz luknje...

Dom pri Krnskih jezerih (1385 m) se nahaja nad Dupeljskim jezerom. Zaradi lahkega dostopa je dom pri Krnskih jezeri med najbolje obiskanimi slovenskimi planinskimi postojankami. Pri domu, ki ima tudi zimsko sobo ni lepega razgleda saj ga ovira gozd. Večina obiskovalcev pa izlet podaljša do 15 minut oddaljenega Krnskega jezera kjer se odpre zelo lep razgled.

Sicer luštna koča... pa sobe in postelje so simpatične... udobne... žal pa je postrežba rahlo neprijazna... pa tud Kranjska klobasa oziroma polovička brez kakršnega koli dodatka, niti kruha, ki stane 4EUR je malce precenjena...

Krnsko jezero (1391 m) je največje slovensko visokogorsko jezero. Dolgo je 300m, široko 150m in skoraj 18m globoko. Od jezera je lep pogled proti Krnu in njegovim sosednjim vrhovom. Kopanje v jezeru je prepovedano zaradi ohranjanja ekosistema jezera, ki je že zelo ogrožen zaradi umetno naseljenih rib.

Krnsko jezero v mraku, ter Krn v ozadju in odsevu...


Požeruhi v Krnskem jezeru...


Vaški posebnež na poti do jezera...

Mali Šmohor (1939 m) je razgleden vrh, ki se nahaja jugovzhodno od Krnskega jezera. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico je lep razgled na bližnje vrhove kot so Veliki Šmohor, Vrh nad Peski, Batognico, Krn, greben Krnčice, Lemež, Veliko Babo ter na ostale vrhove južno in zahodno od Triglava. Na Šmohorju pa smo opazili številne rove in ostale ostanke iz 1. svetovne vojne (ostanki eksplozivnih teles, lopate itd.).

Ena izmed Kavern... ter dva še vedno vztrajna vojščaka...


Od enajstih udeležencev pohoda smo imeli trije ure z višinomeri, trije pa Garmine... seveda je bilo največ dela s sinhronizacijo višin...


Na vrhu Malega Šmohorja...

V dolino smo se imeli še čast odsmučat...

Planika...

Encijan...


Višinomer snega na sedlu pred Domom na Krnskem jezeru...
Letos aprila je pokazal 340 cm...

-V-

24-urni pohod po PPP v sliki in besedi...

Naša celotna pohodniška ekipa...


Prvi dan smo še z nasmehom grizl v hrib...


Na vrhu imeli že prvo umerjanje in povezovanje s sateliti, če smo na pravi poti... seveda smo po zaslugi izkušenih vodnikov bili na pravem mestu ob pravem času...


Takole pa so nas po prvem prehojenem dnevu čakale že postlane postelje... v katerih je bilo kupico presenečenj...


Po večerji pa je nas mladince že čakala prva preizkušnja sreče na tej poti... govorilo se je da so v srečkah katere smo žrebali razne kazni, kot naprimer tek do cerkve in nazaj... ampak na našo srečo smo zadeli samo nagrade kot so brisače, jagode in majice :-)
(za vse norčije, ki so nas seveda držale pokonci vse tri dne pa je poskrbela Mici)


Takšen je bil sprevod do postelje...


Spat smo se odpravili vsi skupaj, to pa zato, ker se je tam pravi žur šele začel... namreč postelje so postale med našo večerjo argonomsko oblikovane (v senu pod spalno vrečo, si lahko našel kolo od motorja, vile, polena, lopate, butarce... v spalnih vrečah pa smo imeli polno zelišč verjetno proti bolečinam v nogah, po tako dolgi hoji (predvsem koprive, bezeg, božje drevce...)


Jaaaa, tud mraz je blo... ob 6h zjutraj...


Ampak je blo dovolj energije za zganjat neumnosti...


Tud na poti po 10ih urah hoje smo mel še energijo za žur...


Predzadnji dosežen vrh na pohodu je bil Tošč...


Takole nasmejani pa smo bili mladinci na zadnjem vrhu (Grmada) na naši poti...


In na ciljni ravnini nas je takole pričakal naš support team in nas vsakega posebej požegnal...


Mene so celo okronali...


Šef (naš bogec) pa si je zaslužil celo prevoz po praprotnati poti posuti z rumenimi cvetovi...


Postregli so nas z aperitivom... na roštilju so se že vrtele pleskavice in klobasice... pivo je bilo ohlajeno... presenečenj pa še kr ne konec...


In na koncu so nas mladince, starešine krstili (kaznovali :-)), ker smo pridno sledili vodnikom na celotni poti in s tem malce pomečkali travo, motili srnjad... ter si s tem prislužili planinsko ime... TROBENTICA - hmmm ne vem zakaj... mogoče, ker sm skos neki ugovarjala :-)


Kljub kamenju, koprivam in trnjem v gojzarjih smo brez težav vsi dokončali pot...


Kar pa nam seveda ne bi uspelo brez odličnega support team-a... ki je hkrati poskrbel za naše udobno počutje in vse norčije, ki so nas držale pokonci vse tri dni... in predvsem za prečudovito ganljiv zaključek...

Šele sedaj se zavedam da živim v velemestu :-) in kako je Polhov Gradec lahko velik... na celotni poti smo prehodili 48km ter naredili 3100m višinske razlike navzgor in 3000m višinske razlike navzdol...

Več naših norčij pa najdeš tukaj...

-V-

24-urni pohod po Polhograjski planinski poti

Tudi meni se je vedno zdelo smešno, ko so mi rekli, da grejo za tri dni okoli Polhovega Gradca... pa sej to če mal hitrej stopiš, ja rabiš samo 15 minutk... pa zgleda da ni čist tko... in letos, ker pač potrebujem konkreten trening sm se odločla, da grem zravn... da vidm, če to res lahko tko dolg traja... ČE BI ŠEL/ŠLA ZRAVEN, TE Z VESELJEM VZAMEM...

Pot pa naj bi potekala nekako takole: petek, 29. 5. 2009 ob 16h

Babna Gora - Ključ - 1h 30min, Ključ - Koreno 2h, Koreno - Kožljek 1h 15min, Kožljek - Butajnova - Setnik 1h 45min, Setnik - Srednji vrh - 1h 30min, Srednji vrh - Sivka - 1h, Sivka - Pasja ravan - 1h 15min, Pasja ravan - Selo 1h 45min, Selo - Tošč - 1h 15min, Tošč - Polhograjska Grmada 1h, Polhograjska Grmada - Planinska koča Blagajana 45min - kje se bo zagotovo zgodil tudi žur...

Ker ta pohod traja 3 dni, bo potrebno tudi nekje spati... in ker v našem hribovju ni hotelov niti planinskih koč, bomo menda spali kar na senikih v spalnih vrečah... Super je tudi to, ker nam ne bo treba seboj nosit tri dnevne prtljage, vendar bo za to poskrbel odličen support... poskrbljeno bo tudi za zajtrk in večerjo, za kar bodo poskrbeli na kmetijah ob poti...

-V-

Kališče, 1540m...

Temu vzponu sprva nisem hotela namenit besed kot so trening in podobno... pa vseeno... je bil psihofizična prirpava, recimo za Kili, pa tudi če dolga le štiri ure... začelo se je tako, da sem poštartala direktno iz nočne... menda na Kili zadnji dan vzpona štartaš sredi noči... se pravi tko kot sm jest... no in ko smo zagrizl v hrib, se je začelo dolgočasje... dobro uro enako strmega pobočjaa, enakih dreves, še vsi so bli enako visoki in pot, ki je peljala 10 metrov v desno in 10 metrov v levo in 10 metrov v desno in 10 metrov v levo... jupiiii... nikol konca... menda je pot na Kili dolga kilometre in kilometre... po vrhu vsega, pa je na tem pobočju odlično uspeval čemaž, kar je pomenilo, da je cel čas smrdelo po česnu... Jah ko si tečn si tečn in te vse moti :-)

Tud tale spremljevalec mi ni bil najbolj všeč...


Tale zadevca mi je pa blazno simpatična... predn stopiš na lesen mostiček si očistiš blato iz čevlje in s tem zmanjšaš možnost za padec :-)


"Dej tamala pejd že, k nimamo cel dan časa..."


Včasih je bil tole lep gozdiček... in sedaj je vanj posegla človeška roka... mogoče bodo magnatorji začeli zdravo živet in se bodo s svojimi jeklneimi konjički odpravili dihat "čisti" zrak...


Med vsem tem razmišljanjem, kaj ljudje delamo z naravo mi je pa ratal tud na vrh prlezt...

-V-

Stari grad nad Smlednikom

Preden sva se znašla na njem nisva niti vedela, da obstaja...

Prvič se grad omenja leta 1136 v zvezi z vitezom Ulrikom (wdalricus de Fledinich). Prvotni romanski grad je obsegal mogočen, samostojno stoječ obrambni stolp bergfried, obdan z jarkom. V zreli gotski dobi so okrog stolpa obzidali grajsko ploščad v obliki potegnjenega trapeza. Nove stavbe so prislonili na obzidje na zahodni strani. Po potresu leta 1511 so zgradbe v tem delu razširili, dvignili za nadstropje in prestasvili bivalne prostore. V istem stoletju so z južne in vzhodne strani po renesančnem utrdbenem principu dozidali zunanji obzidni okvir in ga utrdili s stolpiči. Grad so obnavljali še leta 1610. Dela je vodil Abondio Donino. Grad predstavlja zasnovo in razvoj srednjeveškega gradu v osrednji sloveniji v najčistejši obliki.

Še zadnji metri napornega vzpona...


Vrh stolpa izgleda takole, verjetno zato, ker je očitno to tisti stolp iz katerega je Shrek rešil svojo princesko...


Naju ni blo treba rešt...

-V-

Draga Danielca...

Danes mineva eno leto...

Maša za našo Danielco bo v petek, 22.5. ob 19.30, v Slavini...

-V-

Po poti ob žici 2009

Pa mi je ratal... usposobt računlanik (ga je napadu vesoljček)... spravt slikce iz fotoaparata na računalnik, jih uredit in dat na blog... ni tko dolg trajal, ker bi rabla 1 teden da sem pršla okrog... je blo kr lepo po "tajmingu" - tko da je bil trening uspešen...

Pot spominov in tovarištva (kratica PST) je 34 km dolga pot okrog Ljubljane. Speljana je po trasi bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno omejevala mesto.

Ob poti stojita 102 spominska kamna, katerih izgradnjo so financirala različna ljubljanska podjetja. Na krajih, kjer pot sekajo mestne vpadnice, stoji 6 spomenikov. V času vojne je bil obseg mesta manjši, zato zdaj del poti poteka preko stanovanjskih naselij. Izven naseljenih področij je pot speljana skozi drevorede, prečka pa tudi hrib Golovec. Na več mestih so zasajene skupine 88-ih dreves, ki nosijo ime »Drevored v spomin na tovariša Tita« (Tito je živel 88 let).

Kolkr mam seveda srečo... mi je ratal doma pozabt memory card za foto... tko da prvih jutranjih priprav (preobuvanja) nisem ujela v objektiv... fotkanje se je začelo šele pri sedmem kilometru... Hvala za kartico Dominik...

Ponavadi za tajniška posla skrbim jest, tokrat jih je prevzel moj dragi... s temi listki smo mogl zbirat štampiljke na 8-ih kontrolnih točkah oz. 9-ih, ker so letos dodali še eno "skrivno" na vrhu Golovca, kamor se namreč ne da pridt z avtobusom...

Na delu poti smo imeli tudi posebno spremstvo... sploh ns ni blo nč strah... razen mogoče, da se bo kdo v nogo ustrelu...

Šele na 20km nam je na pomoč z ohlajenim pivom priskočila Branka...

...Hvala Branka...

Ohlajeno pivce je dalo dovolj energije za nasmešek na vrhu Golovca...

Pa tud na 25km še ni blo hudga...

Menda sem si pa tukaj že z rokami pomagala nastavit nasmeh... Priznam zadnjih 7 km je bilo hudičevo dolgih...

Takole umazani pa so izgledali po 34 km... kaj je blo pa v njihovi notranjosti bom pa raje zamolčala :-)

Jaaaa sva zmagala... sva pršla okrog... sva dobla medaljo... pa še trak za švic brisat (k bi mogoč bl prou pršu če bi ga že prej dobila)

-V-