MotoMaroko... 6. Dan - ali dirka za življenje...

Tkole... na živce mi gre tale WiFi, ker mi je že tretjič na pol napisan post zbrisal... fejst jezna... pa že tko dan ni bil najbolj romantičn... kljub temu da se je po tem dnevu celo naredila romantična skupina...

Zakaj... smo se šli peljat... nekih 400 km... in zraven ugotovil, eni mal bolj počasni drugi malo bolj hitri... še vedno pa, hitri al ne... ne vem če je smisel it tko daleč samo za to, da boš spoznal levi in desni ovinek... sej je blo fajn... ampak ne vem pa če so šoferji imel priliko toooolk gledat levo in desno kokr jest na zadnjem sedežu... in še to, da sem veliiiik tukaj že vidla... 

No pa kokrkol... fajn bo samo če si boš naredu tko... najbrž še nisem omenila, da smo tukaj ravno v času ramadana... kar pomeni, ni hrane ni pijače čez dan... s težkimi mukami dobiš kako vodo in svež kruh, za pivo je pa že ob najbolj idealnih pogojih velik tople vode za odkrit...

In tkole zgleda naš zajtrk, malca krkol že... domače salame, k smo jih prvlekl sabo...

In evo že šibamo naprej v luštno mestece Chefchaouen... baje je bil postanek mišljen, predvsem pa smo se ustavl, ker je enmu od motorjev mjčkn vroče ratal... kar pa ne pomen, da ni blo časa za kako luštno slikco...

In gremo gor u hribe... dihat frišn zrak...

Zeleno ki te ljubim zeleno...

In ja... tud spat je treba it... hrana čebrički, čistaki, krkol že sam piva ne... ajaaa pa komarji, veliiiik njih... in idealn camp na angleški travci...  

Aja pa še to... spali mjčkn ven iz Fesa in spet mal čudn, tud od daleč ga nismo slikal... pa tko lep je... tko romantičn 😜

Lahko noč...

-V-

MotoMaroko... 5. Dan se še ni končal...

Dogodivščine na meji so ble kr mal žalostne... se ne spomnm, da bi blo tolk fehtarjenja po Maroku... fantje skačejo čez ograje in težijo, medtem ko se boriš s papirji in cariniki... prva ura ni bla prijetna... ampak ok... slab začetek, dober konec...

Gas do campa in prvih 70km po Maroku...

Na hitrco smo se utaboril in z vseh kufrčkov potegnl razno razne flaše, ki so pretirano oteževale motorje... valda so se tud čudežno sprazlne...

Šefe Zvonko ma nek zabaven spoznavni obred s čebričkom za formiranje familije... ampak ni pa vedu da smo se mi že na ladji zelo dobr u familijo sestavl in da je bolj vprašanje če ga bomo sprejel v našo...

Se je pa kr mal prkupu, k nm je večerjo prpravu... žarček zakuru in speku starano govedino... nočem socer vedt kaj to pomen za Maroko, ampak blo je pa užitno in preživel smo tud...

In tkole se je tudi noč proti jutru končala...

-V-

MotoMaroko... 5. Dan... vonj po Afriki...

Nič kaj dosti se ni zgodilo v 48 urah na ladji... edino animacija, zajtrk, kosilo, večerja... vmes pa še štemplanje potnih listov pa papirjev za motorje... ajaaa pa cel kup delfinčkov smo vidl... danes pa je bil dan dooooolg in dolgočasen do trenutka ko smo ugledali črno celino...

In sam Gibraltar sploh ni požel kakšnega večjega navdušenja...

Juhej naj se tale Afriški žur končno začne... Z vetrom v laseh in prahom med zobmi...

Zvone, get ready...

-V-

MotoMaroko... 4.Dan - Barcelona...

Pa smo le pripujsali do Barcelone... Se pravi smo že na pol poti da prestopimo mejo z Marokom in da tile moji posti končno dobijo nek smisel... 

Včeraj se utaborili na ladji, lušna sobica s kopalnico, presenetljivo funkcionalno in s toplo vodo pod tušem, kaj si sploh še lahko želiš... jaaaa pa tud mrzlo pivo prodajajo in hrano majo tudi... kaj mi dobimo za tele kupončke je kr umetnost... ampak glede na to kaka zbirčna smet sem... sir in kruhek je vedno na voljo... Sicer tile tajmingi za obroke nam še niso čist jasni, namreč kosilo danes nas je večina že zamudila, ampak za nazaj se bomo že navdli kako in kaj...

Če ne drugač pa tkole...

Eko k pr norcih...

Tud če vi tle ne vidte... mi smo vidl La Sagrado Familio in Columbov spomenik, kar pomen da tud LaRamblo... in to pomen da smo vidl vse...

Barcelona - Like a jewel in the sun (Freddy Mercury)

-V-

MotoMaroko... 3. Dan - Konec

Kako že gre... Ni še konec ne, to začetek je, bla bla bla... Konec HomoTuristicus po Italjanskih Dolomitih, danes zapustila najine prelaze, čeprav naju je že mjčkn zamikal ko sva ob poti vidla tablo... Ampak ne, danes je ladja za Maroko in ni čas za hece, tako da direktiva, po najkrajši in najhitrejši poti do Genove... 

Najdl smo se...

Jaaa zdej gre pa zares... za enkrat zgleda super grupca, takoj ko so se snele čelade, so fantje že prvlekl vn salame in šnopce... Začel se je dobr, naj trajaaa...

1,2,3,4.... no neki nas je...

Morm povedat, da je blo danes svinjsko vroče, sej vem mami da ne boš vesela, ampak pr 90km/h je blo kokr u kotlu... Pa dobr mal mrzle vode, mal sladoleda, hladno pivo pa je šlo... in potem, pristanišče vse super... vse štima, samo še čakamo...

Valda smo bli tukaj tko k reku šef, ob 17h (ladja naj bi štartala ob 20h, ampak zdej k tole pišem je ura že 21h) in se smill samim seb... vroče k pes, nobene sence, nobene tekočine, u takem tud šnopc ne paše... in ura 19h, gremo akcija... upsss problem, nimate štempla od policije, kaj zakaj kje.... Zvonkooo, kaj nisi povedu... Šibamo po štempl in tm listek se odpre ob 19:30... juhej cel žur...

In jaaa mi še kr čakamo...

Ampak smo dočakal... zdej že na ladji načeloma vse štima, edin Zvone bo šnopc dva dni samo od daleč gledu...

Bye bye Genova...

-V-

MotoMaroko... 2. Dan...

Bi se mogla počasi vprašat, kaj ima vse to sploh še z Marokom... Ampak ja še vedno sva na poti proti Maroku in tudi prišla bova do tja... vmes pa sva danes po 400 km osvojila enih 8 prelazov... če daš men načrtovat pot, lahko hitr na konc po kakšni kozji stezi rineš čez prelaz... V glavnem, 8 prelazov, nekateri izmed njih Passo Giau, Passo Campolongo, Passo del Gavia, Passo Tonale... od tega najbolj slaven Passo Stelvio, vsak ga pozna, izjemen je... izjemni so tisti ki prikolesarijo gor, vsa čast jim... Pa da ne bo kdo mislu, tud jest mam žulj na roki pa sem samo na zadnjem sedežu motorja sedela... 

In misel, ki se mi je utrnila med vožnjo na zadnjem sedežu Hane... so prelazi, čez katere moraš, ker je pač impozanten, so pa prezali čez katere greš za dušo, Passo Gavia, najlepši prelaz, kar sem jih kdaj videla, kozorogi te gledajo 2m stran od ceste, sredi junija zamrznjeno jezero in nikjer nikogar... je treba kaj dodat... preprosto lepo je...

Še predn sva šla me je Oči spraševal, če bova šla tle čez in njest da nimam pojma kje to je in še ko sva prvi dan prišla do cilja je je bilo vprašanje a bosta šla tle čez in seveda moj brihtn odgovor, a je to edini prelaz k ga poznate... in zjutraj se zbudim v nov dan,  s soncem obsijan, pogledam skozi okno in pod oknom tabla za Passo Giau (bravo ata)... točn tle čez sva šla...

Sej drugač je čist prjazn, sam slikat se ne mara...

Valda sva se na poti tud v pivnici ustavla... pač konkurenco je treba imet pod kontrolo....

In da ne pozabim... vmes sva po nesreči in seveda z veseljem prekolovratla najbolj znamenita in prestižna smučišča Cortina d'Ampezzo, Val Gardena, Alta Badia, Bormio, Madonna di Campiglio...

Rada imam svet in rada grem daleč... na zadnjem potovanju sem ugotovila, da je Slovenija prelepa, da bi jo lahko primerjal... in če iščeš lepote narave, je težko zadovoljiti nas slovence, ker imamo resnično vse... morje, gore, polja, planote, ravnice... Ampak tile Dolomiti so mi ponovno pognali kri po žilah... lepo je, sploh iz takšne perspektive... Hvala ker deliš to z mano...

-V-

MotoMaroko... ko niti ne sanjaš pa se zgodi...

A veš tist k Bucket List niti pisat ne začneš, pa se ene stvari že znajdejo gor...  No to je to... Z motorjem v Maroko...

Ampak Maroko je še enih 1000km daleč... Če je ladja v ponedeljek, valda ne boš na kavču ležal do takrat... Gas čez Dolomite... nekaj kar mora vsak bajker dat v življenju čez... jest bom pa to in Maroko že kr na svoji prvi pravi turi... 

Prvi dan... 300km čez hribe in doline do Cortine d'Ampezzo... preprosto čudovito... 

Navigacija nastavljena...

Da bova tko simple spakirana si tud noben ne bi mislu... ampak sva... samo 1 extra torba za 3 tedne...

In to sva midva...

In to je zaključek v Cortini...

Lahko noč...

-V-

Pot ob žici 2017

Vse se da, če se hoče... tud teh 32km okoli Ljubljane...

Ta prvič je šlo za trening, pa zna bit da tud ta drugič... zdej ta petič je pa že fajn... če je fajn družba kilometrčki letijo... no na konc unih 5 je bl tko kokr bi si s krhanim nožim žile rezal...

Ru je zadnji, ki se je pridružil naši avanturi in tud on je štampiljkice zbiral in dobil medaljo...

Če kej delaš, lahko pa tud ješ...

-V-

2. Blagajev pivo&burger fest...

Dobro leto je že od kar smo zakuhali prvo domače pivo... od takrat smo ga zvarili že kar nekaj sodčkov, od tega je bil en celo na tekmovanju in je dosegel super rezultat "zelo dobro pivo".

In če delaš dobro pivo, pa če znaš tud kj skuhat... je samoumevno da se nrdi žur...

Cheers 🍻 in dober tek...

-V-

After Livigno snidenje...

Hmmm zgleda je pri meni vedno velik poudarek na hrani...

Že v Livignu je bil kr velik poudarek na hruški... jah no, kaj čmo smo pač ljubitelji sadja...

Tako smo začel naš degustacijski meni z Viljamovko, nadaljevali z Foie Gras s hruško... dobr, pri govedini smo jo mal spustl in končal pri čokoladnem pecivu z rezino hruške...

-V-