ponedeljek, junij 10, 2013

Munich... Bon Jovi... Pink...

Je prišel trenutek, ko je Vandrouček potisnjen v kot... ko ni želje in volje po pisanju... tko rada bi kej napisala o enem najlepših vikendov, pa ne gre... toliko idej je že nastalo, pa so se v trenutku izgubile... Bojči, sej vem ti bi me že v rit sunu...

Munich... tolikokrat sem se že peljala mimo in se nikoli ustavila... nikoli se nisem niti ukvarjala z idejo kako izgleda, niti izrazila želje, da bi si ga ogledala, v glavi sem ga imela kot industrijsko mesto... pa izgleda da sem se pošteno zmotila... je čudovito mesto z ogromno zanimivostmi vrednih ogleda...
Bistvo našega potepanja je bil rockersko obarvan, najprej obisk koncerta Bon Jovi v OlympiaStadion v OlyimpiaParku in naslednji dan še koncert Pink v OlympiaHalle... Seveda smo si malo ogledali tudi staro mestno jedro in BMW muzej...


...Osram...

...vhod v staro mestno jedro...mal večja Čopova...

...tile metuljčki so čudovito polepšali staro hišo...


...cerkev je tukaj na vsakem koraku...


...Rathaus...Mestna hiša...

...mislm, da tukaj ni potrebno nič dodat...

...lačna, lačna, kakšna pa drugačna...piščančja kračka in znamenita presta - k je fuuull dobra...

...pa seveda svinjska krača...

...metro...najlažje potepanje po mestu...hitro in enostavno...


...in prišel je trenutek, ko jo otroček postal srečen...

...Bon Jovi...

...že res, da je manjkal rockerska legenda Richie Sambora, sam je blo vseen fajn...

...Brez BMW-ja valda ni šlo...fenica od nekdaj...

...menda so tole njihovi začetki...


 


...najprej iz gline potem pa še iz pleha...



...najlepši strupenjačko...

...tale je pa še v mojih barvah...


...čudovita Isetta za v mesto...

...Legendary Rolls-Royce...



...Hvala Janezu in Ivoni za čudovito kosilce...

...kljub temu da nisem velika fenica od Pink je bil super koncert...carica ma res dober šov...

...več je bila v zraku kot na tleh...

Ledi, Sašo in Mateja... Hvala za super družbo...

-V-

sreda, maj 22, 2013

Dragi prijatelj...

Zdej boš lahko šel z mano v Himalayo....


petek, maj 17, 2013

Sočerga, spodmoli in fuži...

Na koncu Sočerske vale je majhna vasica Sočerga. V pisnih virih je bila pod imenom Sv. Kvirik omenjena že v začetku 11. stoletja. Vzhodno od vasi, le 100 m višje je še danes istoimenska cerkvica. Od tu je lep razgled na okolico. Planinska pešpot vodi proti kraškemu robu Velega Badina (359) kjer so veliki spodmoli (znani tudi kot istrijanska ušesa) in naravni kamniti most s šest metrov širokim lokom - veličastna vendar žal premalo znana naravna znamenitost. Nad vasico je cerkev sv. Evfenije in sv. Justa, ki je glede na velikost vasi nenavadno velika. Le dobre 3 km proti Tuljakom in vasi Sokoliči je še ena naravna znamenitost - slap Veli Vir.


 



...administrativna dela...


...markacij miljaužnt...


...ampak še se človek izgubi...iPada smo mel sabo sicer za formulo spremljat, no pa smo ga vseen samo za zemljevidek uporabl...


...spodmoli...



...sv. Kvirik...


...kokr smo cel čas samo navzdol hodil... je blo treba enkrat tud gor prplezat...

...za pogum pred zajlami in klini je blo treba seveda en šnopček ruknt...


Po čudovitem sprehodu, se spodobi tudi dobra hrana... V gostilni Milana Palčiča v Sočergi smo si privoščili super fuže s pršutom in tartufi... in kljub temu, da gostilna od zunaj ne izgleda fantastično in tudi na terasi je vsak drugi stol drugačen... se pravi po domače... dobiš postreženo na čistem prtu velike porcije in predvsem okusno... (v vednost... je dobr, če se potrudiš vse pojest, k če ne gospod, kr pove, da tega pri njih še nihče ni pustil in ti kr sam lepo naloži)...


...vrhunski sveže spečen kruhek...

...špargljeva juha...
 
  
...fuži s pršutom in parmezanom...
...fuži s tartufi...

...k smo bli tko fajn in ker sm jest vse poslikala je gazda prnesu še mal pancete za narezat...

...pa mjčkn špargljeve rižote za probat...

...in ker še nismo mel dost, smo šli še en slapek pogledat...

...Slap Veli Vir...

...tale nam je pa avto čuvala...

-V-