...Always CocaCola...
...My Best Party Animals...
-V-
četrtek, julij 15, 2010
ponedeljek, maj 31, 2010
Potepanje po Ljubljanskem barju...
Ljubljansko barje je zemljepisno ime za območje, ki leži med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico. Barje je skupno poimenovanje za območje Črna vas, Hauptmanca, Lipe, Ilovica in Ižanska cesta, torej za del Ljubljanskega barja, ki sedaj leži v Mestni občini Ljubljana. Barje, pisano z malo začetnico, pa v slovenskem jeziku označuje močvirnato območje z značilno floro in favno.
Narava je za oblikovanje kotline, katere del je Ljubljansko barje, potrebovala milijone let. Ker se razprostira na tektonsko aktivnem območju, pripisujemo nastanek barja pogrezanju matične kamnine. V udorino so se zlivale kraške podzemne vode in potoki, ki so s seboj prinašali prod in druge usedline. Reka Sava je nanašala velike količine proda, kar je povzročilo zajezitev Ljubljanice ob izlivu v Savo in poplavitev celotne barjanske kotline.
Tisočletja rečnih nanosov so jezero počasi zasipavala, voda je odtekala, dokler se pred kakimi šest tisoč leti koliščarsko jezero ni osušilo in omogočilo nastanek velikega močvirja, pozneje pa nizkega in visokega barja.
...majhen in hkrati ogromen muzej živali z Ljubljanskega barja...
...Šota...Šota je plast odmrlih delov barjanskih rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika ne segnijejo, pač pa se kopičijo, tako da se plast šote počasi debeli. Vse dokler ima rastlinstvo, zraslo na šoti, še stik s podtalnico in dostop do mineralnih snovi, lahko govorimo o nizkem barju.
V ugodnih razmerah pa lahko plast šote postane tako debela, da se njen zgornji del preneha napajati s podtalnico. Nastane visoko barje. Edini vir vode za rastline visokega barja so padavine, količina hranil je neznatna. V tem skromnem, skrajnem okolju uspevajo le posebej prilagojene rastline, najpomembnejši graditelji visokih barij pa so šotni mahovi. Ti so sposobni hitro vsrkati izjemne količine deževnice in jo zadržati skozi sušno obdobje.
Tukaj pa najdeš še ostale slikce...
-V-
V ugodnih razmerah pa lahko plast šote postane tako debela, da se njen zgornji del preneha napajati s podtalnico. Nastane visoko barje. Edini vir vode za rastline visokega barja so padavine, količina hranil je neznatna. V tem skromnem, skrajnem okolju uspevajo le posebej prilagojene rastline, najpomembnejši graditelji visokih barij pa so šotni mahovi. Ti so sposobni hitro vsrkati izjemne količine deževnice in jo zadržati skozi sušno obdobje.
Tukaj pa najdeš še ostale slikce...
-V-
ponedeljek, maj 03, 2010
Livigno z dušo...za dušo...
LIVIGNO pomeni sodobno uživanje na snegu, pomeni pesem, sprostitev... Inovativen stil in izraz sta hkrati cool in urban, saj mestece v Alpah že z izgledom zadane...
Alpska dolina ima čudovito lokacijo v široki, sončni dolini tik ob švicarski meji. Ponuja odlično smučarijo tako za smučarske gurmane kakor tudi za malo manj vešče smučarje. Livigno ima poseben čar ne samo zaradi odlične smuke, debele snežne odeje, norega nočnega življenja, v poletnih mesecih čudovitih trekingov in pa Bike-parkov, ampak tudi zaradi svoje lege, saj celotno področje kraja predstavlja "duty free" območje, kar je dobrodošla prednost pri nakupu športne opreme, pijače, hrane, parfumov, bencina in še česa.
...pogled na dolino Livigno...
...naš apartmajček...
...Mlekarna...kdo bi si mislu, da je tudi količina masla omejena pri izstopu iz Livigna......in ja najdemo se čudaki, ki ga dejansko kupimo več KG...
...Bombardino...
...glede na to, da tukaj prodajo veliiiko čokolade, je tudi svizcev zelooo veliko...
...Velikonočnica...pri nas zaščitena...
...že samo zarad takih lušnih hiš bi tukej ostala...
...zanimivo, da je pozimi jezero polno, spomladi, ko se sneg tali pa je čisto prazno...-V-
petek, april 09, 2010
Po dolini reke Dragonje...
Dragonja je presihajoča reka, ki se pri Sečovljah izliva v Jadransko morje. V srednjem in zgornjem toku je ohranjena v naravnem stanju, na svoji poti prek flišnih skladov Slovenske Istre pa ustvarja zanimive geomorfološke pojave, razkriva flišne plasti in ustvarja tolmune.
Reka in pritoki so zanimivi predvsem v času od jeseni do pomladi, ko je v strugah več vode.
Prek vodoravnih plasti peščenjaka se preliva v slapovih - eni najslikovitejših so prav ob sotočju Dragonje in Rokave na Škrlinah. V sušnem obdobju reka in pritoki pogosto presahnejo.
...Slap Škrline...
...Dragonja...
...Lobodika...
...Cvetoči Rožmarin...
...Plasti Škriljavcev...
...Nekako takole, pa je poraščena celotna dolina reke Dragonje...tako da je za enostavnejši dostop le te, če zraven povabiš tudi Rambota z njegovo mačeto...Na enem izmed hribov Šavrinskega gričevja nad levim bregom Dragonje, poteka meja med slovensko in hrvaško Istro. Ob meji na slovenski strani se razprostira posestvo Brič.
Ob jasnem vremenu se z Briča odpre enkraten pogled na valovito Istrsko pokrajino vse do Umaga in Jadranskega morja, do italjanske obale in njenih Alp ter Triglava.
Po zaslugi te edinstvene lege, ki jim omogoča popolnoma ekolopško vzgojo vinograda, s spoštovanjem do narave in upoštevanjem tradicije, pridelujejo vrhunska vina Brič.
...uspešno zaključen dan, z odličnim kosilcem v Portorožu.
...temen kruhek z črnimi olivami...bel kruhek, klasičen primorski, puhast...-V-
Naročite se na:
Objave (Atom)