Prekmurje po MotoMaroku

Eno stvar pa moram dat Zvonkotu prav... Familija se je naredila že na ladji in ne samo to, že prvi dan, ko se še niti po imenih nismo dobro poznali smo se zmenili za After Maroko Party...

In ja, to je to... Prekmurje po Maroku - After Maroko Party

Najprej vsak po svoje do Jožkotove pisarne v Šentjurju pri Celju... Hvala za super zajtrk, piškotki, kavice, sokci, vode... ni da ni...
In ko smo se vsi nakapljali smo počasi odpujsali naprej... malce drugače, kot smo bili navajeni v Maroku... tam je vodil on Šerif... tokrat pa naš Jožko, ki je kot prerojen na svojem novem motorju...

Je že res, da nismo bili čisto vsi... ampak smo pa dobili nekaj pridruženih članov, tako da številka je bila kr nekako taprava...
Poskušali smo se izogibati avtoceste, ampak ker smo bli mjčkn pozni in nas je čakal dan z natrpanim programom je blo potrebno ovinke mjčkn spustit in pohitrit prihod do Jožeta v Brezovcih...

Najprej obisk Šunkarne Kodila... jest že kar nekaj časa prisegam na njih... sploh njihova zorjena govedina je mljask mljask dobra... no za šunke so pa itak eksperti, pa salame, paštete, pršuti... če bi lahko ta superiorni vonj nekako dala tukaj gor, mi ne bi blo treba nakladat, kok fajn je blo...

...Zvonko a si kej lačen...

...smo ga mal prepričeval, da bi bil sponzor naslednje odprave...

In nadaljevanje... obisk pivovarne Bevog... a sm že povedala, da je to moja najljubša pivovarna, da je to moje najljubše pivo, da je njihovo pivo tisto mmmmm... petek popoldan, Petkovšek in mali Bevog Tak, to je to!!!
No edino moje je še boljše, sej bi blo nesmisel ga delat, če ne bi blo tako, a ne... Samozavest mora bit, če ne ni nič...

...smrkci prpravljeni...

...dohtarji tud...

Po nekaj zanimivih ovinkih smo pa že plezali na Lendavski stolp Vinarium... ja sicer smo plačal za dvigalo al kokrkol vstopnino... ampak smo lepo peš odpujsal do vrha... kaj pa je to 240 stopnic... mal rit pretegnt po celem dnevu na motorju, ajaaa pa po degustaciji piva, pa po degustaciji salam, šunk... v bistvu je bila zelo pametna poteza, da se naredi prostor še za čevapke in ta boljše pivo...

Po čudovitem sončnem zahodu smo se počasi vrnili v Brezovce k Jožetu... postavili naš kamp, prkurli roštilj, odprl sodčke, in prpravli kino... jaaaa kino... Bravo Jožko in Uroš, ker sta tko super nrdila tale naš filmček, tud če nismo vidl opic... nič narobe... čudovit spomin za vse...

Skor težko bi napisala, kje smo se peljali domov... ampak vem pa da smo imeli postanek na Ptujski gori... Hvala Jožko za tole privatno turo 😜

...Ptujska gora... Cerkev Marija Zavetnica s plaščem... Ne razumem, ampak zihr je cool...

...mi trije...

Ne nism nič žalostna... samo zamišljena, kaj bom pisala na blogu 😜😂

Hvala Irena in Samo za tele HP majčke... in za tiste k ne veste kaj je HP - Hotelske Pičke... ja tud to smo bli za Zvonkota...

Mare in Matjaž... sej vesta, da smo vaju pogrešal... sej vesta, da vaju to stane piva na Petkovšku 😜😂
 

Je reku Jože: ni važno kam greš, ampak s kom greš...

In če ne prej, se srečamo decembra na kuhančku... Can't wait...

Hvalaaa vsem... Vandrouček vas ma rad 😍

-V-

Guns'N'Roses & Dunaj...

A veš tist občutek, ko greš samo čez mejo v Avstrijo, pa je vse drugač... se pelješ do Maribora, pa vsake tolk kdo 200km/h mim tebe pade, pa greš mim carinika, pa na prehitevalnem pasu sploh nobenga več ne vidš, je prazen... in če že gre kdo mimo tebe, kjer je omejitev 130km/h se on pelje maximalno 133km/h... zanimivo... že res da majo radarje nasrane kokr da bi jim z žepa padal, ampak zgleda da so tud funkcionalni, za razliko pr nas...

In potem prideš na Dunaj, vse kar je, je Gasse al pa Strasse in če to ni dovolj je še tretja možnost Einbahn, ta je skor k da bi JackPot zadel 😜 No če greš pa na Ubahn je pa samo še Platz takšen in drugačen...

Ajaaa pa še ena urejenost se je pokazala, na tekočih stopnicah se postaviš na desno stran, nikoli na levo razen, če prehitevaš, za kar je leva stran rezervirana al pa če si balkanc, al pa če greš na Gunse 😜😂

Precej pošlihtana dežela... ne vem kako nisem to že prej opazla...

So pa ene stvari k jih moraš narest ko greš na Dunaj... 

Wiener Schnitzel in pivo valda mora bit... in zakaj ne tm k je kao najbolš... Plachutta... kjer je jedel tud Putin, pa Al Gore, Hilary Swank... pa še full enih kvazi pomembnih...

Wall of fame na poti do wc-ja...

Ufff brez sladkega jest skoraj, da ne morem...

Kaiserschmarrn it is...

Med tem kulinarični razvajanjem ne da se je samo ulilo kot iz škafa in da so strele švigale sem in tja, pa da je toča padala, baje je bil tudi tornado nekje v bližini...

Potem pa dovolj hrane in gas na koncert... Fajn je ko ne rabiš nič razmišljat, greš na Ubahn in slediš Guns'N'Roses majčkam in pridš točno tja kjer prodajajo Jack&Cola...

Guns'N'Roses... ne, da sm full fenica, ampak je to ena stvar k je pa res jo fajn vidt v živo... no predvsem pa doživet... Gospodje so res že mjčkn v letih, sploh Axl si res ni najbl podobn, tale diamantni piling obraza ne vem, če mu je najbolš naredu... Slash pa brez besed, on je pa res živa legenda, kitarski virtuoz, brez katerga tale koncert ne bi imel kakega posebnega pomena...

Ko padeš not je pač tko...

Šla sem brez prevelikih pričakovanj, zaradi tega verjetno na koncu tudi precej navdušena... men je blo fajn tud če ni bil najbolš ozvočenje, če so začel špilat k v matineji podnevi... vsen so 3h kr veselo skakal po odru kar je navdušujoče...

In kam greš po koncertu... v Ljubljani na HotHorse-a... na Dunaju pa na Bosna Wurstel...

In naslednji dan je bil namenjen avanturističnemu turizmu... v bistvu ne vem kaj je razlika med turizmom in avanturizmom... sploh v zadnjih tednih je bilo v mojih krogih to večkrat omenjeno... ampak premikanje med kupom japončkov in kitajčkov se je meni zdelo precej avanturistično...

Marija Terezija... baje mi je dala šolo in železnico do Kopra... gospa klanjam se...

Happy B-Day Aleš... super je blo 😍

-V-

Eko Kmetija Robidišče...

Nekateri temu pravijo da greš na konec Slovenije, saj je to najbolj zahodna slovenska vas in edina na desnem bregu Nadiže... meja je le nekaj metrov stran, pogled na hribe pa osupljiv...

No pa da preidem k bistvu... ni tko dobr, da bi se samo za to peljal tja... ker je res daleč in občutek že skoraj, da se pelješ na konec sveta... 

Fajn je če si narediš mjčkn izleta... al greš v hribe, al kolesarit, ker na kobariškem je res full lepo... lahko pa se samo izogneš vseh večjih cest in avtocest in si narediš popotovanje preko vseh mogočih hribov...

Takole smo mi zastavili naše popotovanje...

Prva postaja, le nekaj kilometrov stran od naše hiše... Brunarica Grič... toplo priporočam...

Potem smo še od daleč vrgli oko na motokros dirko... tamaučki so res norci...

Tretja postaja, Kmetija Želinc, če hočš jest dobre Žlikrofe se moraš menda tukaj ustavit...

In tole je samo pozabljen mlin nekje ob poti...

In ta najboljši pitstop... Kamp Nadiža, kje lahko namočiš prešvicano rit v najtoplejšo alpsko reko v Sloveniji...

Kok je fajn če lahko najdeš tudi lokalno craft pivo... yummmie...

Napoleonov most...

In za finish tale pojedina na eko kmetiji...

No in zdej še pojedina, glede na to, da se v Hiši Franko ne moreš več kr pojavit, ker imajo za mesece v naprej vse rezervirano... in da je daleč od domačnosti, je tale Eko Kmetija Robidišče kr dobra alternativa...

Hrana je bila čisto korektna... vse je blo za pojest... tud štrudli, k jih nisem slikala so blo dobri... postrežba je bila simpatična, kelnarca (ki to ni) prikupno zmedena, ampak vse to daje domačnost tega kraja... Edino muhe, te pa so nadležne za znoret in število njih je reeees nenormalno... Grrrr

-V-